Zaveza
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Dve leti po odhodu
Marca pred dvanajstimi leti je imel Justin Stanovnik pogovor na – kot se je takrat reklo – spletni televiziji Vest.si. Če odštejemo tiste redke medije, ki jih ne slepi lažna mitologija, je bil to verjetno edini javni prostor, kjer je gospod Justin lahko v uri in pol predstavil svoj...
Lidija Drobnič (1931-2021)
Med prvimi novicami leta nas je užalostila vest, da je Vsemogočni k sebi poklical Lidijo Drobnič, ki smo jo v društvu redno z veseljem imeli v svoji sredi. Ne le kot zveste soproge pokojnega predsednika Antona Drobniča, temveč kot dejavno članico in pobudnico novih korakov v smeri osvetlitve naše...
Takšni ljudje
To, kar si ostal.To, kar boš vedno.Zazrt v nebo.Ohranjen v svetlobi.Rade KrstičJe ura, ko se te dotika obzorje."To je od svetlobe," si rečeš,a veš, da nima to ničesar opravitiz letnimi časi in perspektivo.Tako si si včasih predstavljal svetlobo,ki prihaja iz notranjosti stvari:tolažbe polna tožba,v molk ovita neizčrpnost življenja.A veš,...
(Mami Lidiji Drobnič (1931-2021)
Ljuba mami,skozi življenje si zvesto, brez zagrenjenosti, v zaupanju v nebeškega Očeta nosila svoj križ. Komaj desetletna si bila, ko se je začela II. svetovna vojna, med katero si doživela veliko hudega, še več hudega pa te je doletelo po koncu vojne, ko je komunistična oblast stopnjevala svoj teror....
Spomini ne zastarajo
Koronakriza nas še vedno zadržuje doma. Odpade vsak obisk pri morebitnih pričevalcih – pripovedovalcih zgodb, ki jih objavljam v rubriki Pripovedi. Dve izpod peresa Bojana Štiha Žalostne in vesele iz vojnih dni v reviji Zaveza še nista bili objavljeni, a sta vsaka zase zgovorni.Bilo je 1941. leta. Petnajstletnik je...
Slovesnosti do jeseni 2021
Spodaj so informativno podani predvideni datumi spominskih slovesnosti v letu 2021– podrobnosti bomo objavili sproti, kakor bodo organizacijo dopuščale razmere in državni predpisi glede varovanja zdravja. V začetku maja vas bomo s posebno pošto seznanili glede pomladnih in poletnih slovesnosti, koncem avgusta pa glede jesenskih.VETRINJV soboto, 29. maja, romamo...
Zadnji povojni množični umori na Slovenskem
V januarju 2021 je minilo 75 let od zadnjih množičnih umorov na Slovenskem. Ko je komunistična partija nasilno prevzela oblast, je bil v Sloveniji leta 1945 vzpostavljen sistem, ki je grobo kršil človekove pravice in temeljne svoboščine. Do najhujših kršitev je prišlo v prvih mesecih po končani vojni z...
Totalitarizmi in postmoderna
Dvajseto stoletje je nepopravljivo zaznamoval razrast totalitarizmov, ki so v upanju, da bodo preoblikovali svet, povzročili samo opustošenje. Napačno bi bilo verjeti, da so te totalitarne iluzije danes izumrle. Čeprav totalitarizme deklarativno zavračamo, pa se še vedno trudimo preoblikovati svet po naši meri. Prepričanje Chantal Delsol, filozofinje in članice...
Marija Trček – Mravljetova: Življenje te nauči trpeti, trpljenje pa živeti
V prvem delu pogovora z Marijo Trček, rojeno Mravlje, smo spregovorili o družini Mravlje z Brezovice pri Ljubljani in njihovem življenju pred drugo svetovno vojno. O začetkih revolucionarnega terorja, ko so komunistični morilci v noči na 13. junij 1942, ravno na god očeta Antona, usodno posegli v Mravljetovo družino,...
Iskanje Amalije Martelanc
Sedela sem pred leti v čitalnici arhiva in se prebijala skozi neskončne kolone imen. Zapisana so bila s črnilom, pisave pa različne in tudi različnih stopenj lepopisne uglajenosti. Že zaradi tega se je bilo skozi zapisano težko prebijati, svoje pa je dodajala še nezgrešljiva morasta senca v ozadju. Brala...
Primorska duhovnika, žrtvi revolucije med slovenci v italiji
Ah, ti PrimorciZadnja številka revije Zaveza v letu 2020 (št. 118) je ponudila bralcem neobičajno rubriko Revolucija na Primorskem, ki je svojo neobičajnost nadgradil tudi s tem, da so zapise podpisala avtohtona primorska peresa. Neobičajno je namreč, da se o revolucionarnem nasilju piše na našem koncu slovenstva in o...
Fašizem in antifašizem
2Kristjani, ki jih Cerkev vodi v večno domovino, se udeležujejo, dokler žive na zemlji, političnega življenja in Cerkev je poklicana, da jim pove, kaj v njihovem političnem življenju je in kaj ni v skladu s katoliško vero. V tej luči vzemimo v pretres dva pojava modernega političnega življenja, namreč...
Slovenski razkol ali kako do slovenske sloge
Pogovor z dr. Jožetom Možino3Da ne bova šla takoj na težke teme, morda naprej povej kaj o sebi. Ti si sicer novinar, ki zastavlja vprašanja drugim, tokrat pa mene zanima, kako je šla tvoja študijska pot, intelektualna pot in razvoj, usmeritev v novejšo zgodovino.Študiral sem zgodovino in sociologijo kulture;...
Ostanite dobri kristjani in odgovorni državljani
Pred dobrimi tridesetimi leti smo se pripravljali na prvo slovesnost v Rogu. Ob neki priložnosti mi je takratni kočevski župnik Božidar Metelko zaupal, da je v nekdanjem taborišču Ferdreng že maševal v spomin na trpljenje deklet, žena in mater, ki so v njem opravljale tako imenovano družbeno koristno delo....
Uvodnik
Dragi bralci in prijatelji Zaveze!Dobrih osem let je že minilo, odkar je Justin Stanovnik odložil uredniško breme in ga je predal v mlajše roke. Od takrat se je spremenilo marsikaj. Predvsem med pisci že nekaj časa ne videvamo več imen tistih sotrudnikov, ki so konec vojne dočakali stari šestnajst...
Stojimo na pozabljenem kraju
Smo na kraju, ki ni zapisan v zgodovinskih knjigah in o katerem ne vemo veliko, pa vendar je bil ta kraj zapisan v srcih in mislih vseh osemstotih deklet, žen in mater ter njihovih družin, ki so se leta 1949 pod prisilo znašle tukaj. Zaradi njih se je ime...
Dva datuma iz leta 1991
Tista vzvišena, nedotakljiva roka, tista nespoznatna in presežna moč, ki vsemu zlu navkljub vodi človeško zgodovino, nam je Slovencem brez dvoma namenila neko posebno sporočilo, ko je v isto leto 1991 na 12. maj postavila ustanovitev Nove Slovenske zaveze, v mesec junij pa razglasitev samostojne države Slovenije. Kolikor let...
Ohranimo spomin!
Dragi Borovničani, dragi vsi, ki ste se prišli poklonit pokojnim, katerih imena so izpisana na teh ploščah pred nami! »Ohranimo spomin na vse žrtve revolucije, na tisoče slovenskih mučencev. Predvsem pa na naše pobite, zamolčane in osramočene Borovničane, ki so ostali brez groba,« je zapisano v vabilu na to...
Moč navade
»And we thought Tito was a good guy!« je pripomnil z glasom, ki ni izgubil svoje običajne rahlo ironične melodije: njegova komaj zaznavna modulacija je kazala, da gre bolj za registracijo kot za začudenje. Kaj pa je registriral eminenten poljski arheolog tistega večera v sproščenem, po njegovi zaslugi intelektualno...
Se nas bodo spominjali z ljubeznijo ali s sovraštvom?
Februarja letos na Brezjah, ko sem tam obhajal sveto mašo, sem bil prijazno povabljen od pripravljalnega odbora današnjega spominjanja v Rovtah4na zločinske dogodke nad farani pred 75 leti – pa tudi nad slovenskim narodom – ter ob svetovnem dnevu spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi...
Žrtve lažne podobe sveta
Samuel Huntington je pred skoraj tridesetimi leti napovedal trk civilizacij, ki naj bi bil v bistvu trk ali spopad pogledov na svet in človeka, spopad svetovnih nazorov. Mišljeni so bili nazori, ki so se rojevali in zoreli skozi tisočletja. Danes pa imamo opraviti z nazori, ki so se pojavili...
Prepoznali so navzočnost zla
Pred enajstimi leti je evropski parlament razglasil današnji dan5za dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. 23. avgusta 1939 sta se namreč s prijateljsko pogodbo formalno povezala predstavnika dveh frakcij v socialističnem gibanju: Stalinova internacionalna in Hitlerjeva nacionalna socialistična delavska partija. Korenine njune ideologije pa so precej starejše....
Naša očeta in usodni čas vojne ter revolucije
Naj takoj pojasnim, da imam pri tem v mislih očeta in starega očeta, ki sta vsak na svoj način zaznamovala mojo mladost in tudi kasnejša leta, ko imam večkrat občutek, da sem ob različnih dogodkih v toliko letih na to skoraj pozabil.Stari oče Anton je bil ob svoji smrti...
Iz ljudi se dobesedno norčujejo
Spoštovani, ki ste se danes kljub razmeram, ki jih nekako usmerja nalezljiva bolezen, zbrali v Rovtah, da skupaj zaznamujemo evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Gre za dan, za katerega bi velik del politične pa tudi siceršnje namišljene ali resnične slovenske elite raje videl, da ga...
En sam grob mučeniškega darovanja za vero, narod in dom
O Devica pomočnica, vseh slovenskih src kraljica, se je oglašala pesem v Buenos Airesu letos maja meseca med procesijo za Marijinimi podobami z Brezij, Svete Gore in Lujana ob 70. obletnici romanja v Lujanu in 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana. Spet sem med procesijo v molitvah in petju...
Zgodba za filmski scenarij
Tokrat me je v zelenem in cvetočem junijskem dopoldnevu pot zanesla med dolenjsko gričevje v okolico Sodražice ali natančneje v Zamostec k Julijani Hočevar, roj. Kozina (1931). K njej me je povabil njen sin Janez Hočevar, saj je iz maminega oživljanja bogatih in še v starosti živih spominov na...
Zvrhana mera milosti, če prosimo zanjo
Prvi petek v juniju, na predvečer spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu, smo se znova zbrali pri kapeli pod Krenom, da bi noč preživeli v molitvi pred Najsvetejšim in v družbi slovenskih mučencev. Letošnje leto je bilo posebno. Molitvenega bedenja zaradi virusa in s tem povezanih omejitev pri organizaciji dogodkov...
Taki ljudje so nam ohranili vero, poštenje, domoljubje
Ko smo zaradi pandemije koronavirusa morali ostajati doma, sem za današnji članek pobrskala po medvojni literaturi. Hvaležna sem, da mi je v roke prišla knjižica Antona Pusta Vera Lestan – njene pesmi, njena doba, njena smrt. Rojena je bila in živela je v Mirnu na Goriškem do leta 1943....
Resnica ali laž: to je naša stalna izbira
V petek153smo obhajali evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov: nacizma, fašizma in komunizma, ki so v minulem stoletju povzročili v Evropi neskončno veliko trpljenja. Ta dan je posvečen resnici o njih in spoštljivem spominu na njihove žrtve.Živimo v času, ko marsikdo dvomi o človekovi zmožnosti, da bi prišel...
Domobranska pogreba v Trstu
Slavni slikar Zoran Mušič je ob obnavljanju spominov na to, kako so ga Nemci septembra 1944 aretirali v Benetkah in prepeljali v Trst, opisal tudi srhljivo »bližnje srečanje« z angleškim lovskim letalom.Na Trgu Roma so ga posadili na odkrit džip. Priklenili so ga skupno s Hrvojem Maistrom na obe...
Ostanem, kakor sem
Spoštovani, skoraj 30 let je že, odkar je NSZ začela organizirati, vi in vaši domači pa ste to omogočili – da smo zbrali imena žrtev revolucije iz vaše župnije in ste jih zapisali na farno spominsko ploščo. 28Ko se jih spominjamo, bi vas, zlasti mlade, najprej nekaj vprašal. Kaj...
Trst, 1944: Marijine družbenice in vojaki proti premestitvi slovenskega lazarista
EkscelencaMons. dr. Anton SANTINškof tržaško koprskiEkscelenca!Podpisani, v imenu tržaških slovenskih katoličanov župnije sv. Antona Čudodelnika, članice dekliške in ženske družbe Marije Milostljive, ki po veliki večini stanujejo v spodnjem delu mesta, in člani moške Marijine družbe, ustanovljene leta 1906 pri tej cerkvi, prosimo, da bi se slovenskega spovednika misijonarja...
Frančišek Doblekar (1930–2020)
Sporočam žalostno vest, da je v sredo 29. aprila 2020, k nebeškemu Očetu odšel po večno plačilo Frančišek Doblekar, ki je bil leta 1991 med ustanovnimi člani Nove Slovenske zaveze.France je bil rojen 28. julija 1930 v vasi Št. Jurij pri Grosupljem kot peti otrok staršema Antonu in Angeli...
Nikoli več nisem videla mame, da bi se smejala
Pogovor z Marijo Trček, rojeno Mravlje, z BrezoviceMarija Trček, rojena leta 1931, prihaja iz znane brezovške družine Mravljetovih. Mama Mici, kot jo kličejo sorodniki, rada spregovori o svojih najdražjih. O že pokojnem možu, o umorjenih očetu in treh bratih, o mami, ki je z dvema majhnima otrokoma po umoru...
Rešiti se iz preteklosti – kako?
Zbrali smo se, da počastimo spomin in molimo za pomorjene pripadnike slovenske vojske tukaj, na Hrastniškem hribu.29Kar nekaj jih je iz naše šentjernejske fare, ki jim je bilo življenje vzeto tukaj. Izguba 435 oseb je krvava cena, ki jo je naša fara plačala v vojnem in predvsem v povojnem...
Preživetje Slovenije
Česa odgovoren slovenski človek danes ne bi smel prezreti, če bi se zavedal, da njegova odgovornost ne velja kakršnikoli Sloveniji, ampak tej, ki dejansko obstaja, razumljena v širši zgodovini? Ni daleč misel, da bi jo bilo treba videti v tisti podobi, ki so ji jo dale evropske silnice –...
Med slovenskimi obletnicami
Veliko ljudi najde in goji tisto, kar jim najbolj ustreza, da lahko potem uresničujejo svoje bolne instinkte. Iz tega se rodi zlo, ki ima videz, da rešuje, v resnici pa posameznika in družbo »ozdravlja« z nasiljem, z razkrojem in končnim propadom posameznika in družbe. Dr. Janez ZdešarKadar beseda nanese...
Adolf Malovrh (1929–2020)
Figure 1. slika Letos 11. februarja je Gospodar življenja poklical k sebi našega člana Adolfa Malovrha. Bil je doma iz Šentjošta kot jaz, in ko pišem tele vrstice, imam občutek, da se še enkrat pogovarjam z njim.Rojen je bil 6. januarja 1929 na samotni Malovrhovi, po domače Stovnikovi kmetiji,...
Moja družina in komunizem
Blagoslov in prekletstvo prednikov, dediščina, ki jo prejmemo potomciSem potomka dveh družin, ki sta utrpeli hude stvari ne samo zaradi vojne, pač pa tudi zaradi komunizma. Kdaj sem zvedela, sploh ne vem, zdi se mi, da od vedno vem. Vsaj tisto splošno občutje je bilo od malega v meni,...
Zgled poguma in upanja v še tako nemogočih razmerah
Letos mineva 75 let od krutih izvensodnih pobojev po končani drugi svetovni vojni.30Tistega zgodnjega poletja v juniju 1945 so iz teharskega taborišča noč za nočjo brneli kamioni, naloženi z ljudmi, ki jim je bila namenjena kruta smrt na enem izmed morišč v širši okolici. Po grobih ocenah naj bi...
Dve materi
Pred žalostno Materjo mati kleči, tam v daljnem Vetrinju za sinom ječi.Odkar so, jetnika, ga vlekli domov,jo mučijo slutnje in slike grobov.A Ona, kraljica mučencev, poznaljubezen in muke vseh mater sveta.Saj v dušo ji meč je trpljenja zadrt. Nedolžnega Sina ji gnali so v smrt. –Pred Žalostno mati v...
Simbolni 13. marec
Če se vprašamo, kaj je bil najbolj temeljni fenomen v Sloveniji spomladi leta 2020, pojav, ki je pokazal bistveno diagnozo naše države, potem moramo reči, da to ni bila epidemija, pa četudi je doslej žal pretrgala že več kot 100 življenj in četudi so se ob spoprijemu z njo...
Anica Benčina (1936–2020)
V četrtek, 20. februarja 2020, je odšla v večnost ena najzvestejših in najbolj prizadevnih članic Nove Slovenske zaveze, gospa Anica Benčina, roj. Kozina. Pokopali so jo na domačem pokopališču v Hrovači pri Ribnici. Rodila se je leta 1936 v Goriči vasi kot najmlajša hči v kmečki družini s šestimi...
Kako bodo pošasti preteklosti izgubile svojo moč
26Naša uvodna besedila želijo seznanjati slovensko javnost o pogledih Nove Slovenske zaveze na vsakokratno kulturno in politično stanje v državi. Gledanje NSZ se v marsičem razlikuje od gledanja drugih opazovalcev, ker nujno vnaša v to gledanje svojo poučenost iz preteklosti, poleg tega pa ji njeno naporno obstajanje v sedanjosti...
Koliko solz, bolečine in praznine je kričalo v nebo
+Genocidna množičnost medvojnih in povojnih pomorov31pri nas in po svetu je skušala prekriti resničnost enkratne in neponovljive smrti, ki jo umre vsakdo sam. Zločinski sistemi in njihovi izvajalci so naredili vse, da bi okoliščine nasilnih pobojev, vključno z žrtvami, obdržali neznane. Brez imena naj bi bili tudi nalogodajalci in...
Delo za Zavezo mi je bilo zmeraj v veselje.
Pogovor z Markom KranjcemLetos 22. aprila je praznoval devetdeseti rojstni dan Marko Kranjec. Kot lektor in korektor je sodeloval pri Zavezi skoraj od začetka. Mnogo je prispeval k njeni boljši jezikovni podobi. Ker je razgledan po literaturi, pozna dogajanje na Slovenskem in ima odličen spomin, je marsikdaj opozoril na...
Priložnost za jasnejši pogled
V kriznih časih se razodenejo človekove elementarne lastnosti, ki v času enoličnega vsakdana mirno spijo globoko v človeku. V trenutku ogroženosti vsako živo bitje razkrije svoj nagon po preživetju. Tudi zakonitosti družbenega življenja in globlja socialna dinamika se razgalita šele v kriznih razmerah. V letošnji pomladi je Slovenijo zajel...
Grobovi tulijo
Vsekakor neprimeren članek154v mesecu majniku, boste dejali; kajti ob Vseh svetih se spominjamo naših rajnih.Zelo blizu smo še dogodkom spomladi leta 1945. Ni naš namen, da bi obtoževali in sodili. Vendar moramo ob desetletnici usodnih dogodkov zapisati nekaj misli, ki se nam porajajo ob spominu na velike žrtve našega...
Pesem dekleta
Tkala, tkala platno sem prebelo,ne za se, za svojega fantiča,da ga dež na vojski ne premoči.Nihče v kamri moji ni bil priča,ko od solz je platno rumenelo,nihče mi govoril ni: ne joči!Zdaj tkem platno črno že dva dneva,ne za njega, le za svoja krila.Joči! prosijo me kamre stene.Joči, joči!...