Številka 60

Podpisana sem naročnica in redna bralka Zaveze. Marsikatero koristno informacijo sem dobila iz nje; predvsem so mi prispevki v rubriki Tako se je začelo in druga pričevanja razkrila vzdušje in dogajanje v vojnem času in prej nepredstavljivo obsežnost komunističnega nasilja med vojno. In predvsem mi je revija vzbudila spoštovanje...

Trinajstim spominskim ploščam z 918-imi imeni, ki smo jih bili leta 1997 postavili na Ljubljanskih Žalah, sta se lani pridružili še dve s 150-imi imeni. Tako je dobilo 1068 ljudi, ki so stalno ali začasno prebivali v Ljubljani ter umrli nasilne smrti v času vojne in revolucije, pravico do...

Okoliščina, da je nekaj strani nazaj objavljeno besedilo, o katerem bom skušal nekaj povedati, bo nekoliko skrajšala moje opravilo, saj so besede, za katere sem odgovoren, tam že objavljene in mi jih ne bo treba ponavljati. Zdi se, da se je dr. Spomenka Hribar vznemirila ob dveh stvareh: ob...

Zgodovinarki dr. Tamari Griesser-Pečar je bila za njeno delo za avstrijsko-slovensko sodelovanje in posebej za njeno knjigo »Das zerrissene Volk. Slowenien 1941–1946. Okkupation, Kollaboration, Bürgerkrieg, Revolution« podeljena nagrada Antona Gindelyja za kulturo in zgodovino Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Dr. Tamara Griesser-Pečar je prva obsežno predstavila to raziskovalno področje....

Jeseni 1946 so začele jugoslovanske oblasti veliko propagandno kampanjo za repatriacijo tisočev beguncev iz taborišč v angleški zasedbeni coni v Avstriji. S tem so skušale popraviti slab vtis, ki ga je pred domačo in svetovno javnostjo napravil najbolj množični eksodus v zgodovini slovenskega naroda. V begunska taborišča so začele...

Odlomki Komarjevega govora na spominski slovesnosti v Buenos Airesu, 28. maja 1967Vse Ehrlichovo delo je bilo v bistvu eno samo neprestano, neutrudno, vsesplošno bujenje življenja. Najprej verskega, nadnaravnega. Dr. Ehrlich je bil predvsem človek vere. Človek močne, neomahljive vere. Podoben je bil starozaveznemu preroku. Bilo je v njem nekaj...

Milan Komar je skoraj vse življenje moral preživeti v tujini in tam tudi umreti (22. decembra 2005, v starosti 85 let). Je eden tistih filozofov, ki so prepričani, da funkcija filozofa ni pisati, ampak poučevati. Kar se tega tiče, je hodil po stopinjah Platona, Akvinca, a tudi sodobnega Gilsona,...

Prijateljem in znancem sporočamo, da se je dne 7. januarja 2006 na pokopališču Pilar v mestu Jardin de Paz od Francija Hrovata ob navzočnosti velikega števila prijateljev in dobrih znancev poslovila vsa njegova družina, soproga Marta, hčerka Marjeta, sin Andrej in vseh sedem vnukov. Položen je bil v argentinski...

Zaradi zadnje številke glasila Nove Slovenske zaveze sem se čutil skoraj obvezanega, da se Vam znova zahvalim za redno pošiljanje revije Zaveza s prilogo Mi med seboj in da Vam obenem izrazim svoje iskrene čestitke za v slovenskem okolju tako potrebno revijo. To trdim kljub temu, da se pogosto...

Ob zadnji izgubi spomina prof. dr. Ljuba Bavcona, ki je nedavno v svojem članku »Revizija druge svetovne vojne« v SP Dela popolnoma zamolčal, da so Slovenijo med drugo svetovno vojno poleg treh fašističnih okupatorjev napadli tudi komunistični revolucionarji, kar je danes splošno znano in priznano, se spominjam, kako sem...

Sobota, 11. septemberSončno jesensko vreme je bilo tisto jutro, v dušah pa je bila skrita tema. Nisi vedel pri čem si. Kam naj grem? Ali naj ostanem v Ljubljani? Človek je bil na razpotju. Po cestah si srečeval zbegane obraze. Smeh in veselje sta izginila. Pridem v izbo. Bilo...

Oj mi smo pa na Žirovskem doma,v prelepi dolini na koncu sveta.Smo skriti med hribi, pa to nič ne de,po celem nas svetu poznajo ljudje.S temi besedami je uršulinka Darinka Konc pred nekaj desetletji opisala Žiri, skladatelj Jobst je pa njenim verzom dodal še note in žirovska himna je...

Figure 1. Cvetna nedelja Mirko KambičDragi bralci ZavezeVesele velikonočne praznikeVeselimo sepred nami je šel skozi trpljenje v vstajenjeveselimo sekjerkoli ste in kakorkoli steveselite se

Tine VelikonjaUvodne misliPisali smo že o tem, kako je bila celega pol stoletja in je še sedaj ena najbolj vročih želja slovenskih pisateljev napisati epohalni zgodovinski roman o dogodkih v času 2. svetovne vojne in po njej. Niso hrepeneli samo po spretni zgodbi, ki bi z obrtniško brezhibnostjo govorila...

Uredniško sporočilo. V zavezi 27 (december 1997) je bila v članku Povojne učiteljske zgodbe objavljena fotografija, pod katero je pisalo: Učitelj Guna s svojimi učenci v Izlakah, a bi moralo pisati Učitelj Guna s svojimi učenci v Ponikvah. Gospa, ki nas je na to opozorila, je bila takrat sama...

Ko sem se v meglenem zimskem jutru pripeljala iz ljubljanske megle na Gorenjsko proti Brezjam, je sonce vedno bolj brisalo meglo. Pogled mi je objel zasnežene vrhove Karavank in pred menoj Julijce s Triglavom, mogočnim očakom, ki že tisočletja zvesto varuje vso božjo lepoto pod seboj. Resnično, prava ‘podoba...

Kako končati slovensko državljansko vojno, postaja vitalno vprašanje našega obstoja. Če ne bomo rešili temeljne sprtosti s seboj, ne bomo dosegli tiste duhovne, kulturne in politične polnosti, ki je potrebna za vzdrževanje zgodovinske in biološke identitete. Na to bi bilo treba vedno znova opozarjati, tako kakor opozarjamo na stvari,...

Nova Slovenska zaveza v celoti podpira stališče Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Dante Alighieri je že pred davnimi stoletji napisal: Njegovo lice milo je, domače, Na zunaj vse izdaja poštenjaka, Telo, ki nosi ga, pa je od kače. (D. A. Pekel, 17. spev) Ko se nam neprestano obnavlja...

Na začetku nas je že obhajala skušnjava, da besedila dr. Spomenke Hribar, ki sledi temu kratkemu uvodu, ne objavimo. Bali smo se dodatnega dela, ki ga je za maloštevilno druščino, ki skrbi za Zavezo, vedno preveč. A smo na drugi strani vedeli, da se ne bomo dobro počutili, če...