Številka 43

Ko sem se pred kratkim seznanila s Francijem Ložarjem s Hrušice pri Bizoviku in z njegovo sestro Fani, sem opazila, s kakšnim spoštovanjem govorita o svojem pokojnem očetu in kako misel na očeta prepleta naš pogovor. Z veseljem sta se odzvala povabilu, da mi o očetu povesta kaj več,...

V ZDA je 1. avgusta 1999 obhajal 80–letnico svojega življenja prof. Martin Globočnik. Rojen je bil v Poženku pri Cerkljah na Gorenjskem in se je v prvih povojnih letih izselil kot politični emigrant v Ameriko, kjer je v novi domovini preživel več kot polovico svojih let. Poznan je kot...

Po življenju v razburljivih dneh, po delu in naporu, ki ustvarjata bogastvo in spet novo pomanjkanje, po veselju in žalostise vrača duša domov, kjer stvari ne žaré, kjer so barve umirjene in besede preproste. Na tej višini in v oddaljenosti dni, potem, ko je izgubljenih že tisoč poti in...

Rad bi razumel jezik drevesa, jezik korenin in jezik listja v krošnji.Rad bi doumel rast in pogovor vej z vetrom, strah pred bliski in vdano sprejemanje dežja. Rad bi razumel mir ivnatih in premrlih vej in tiho utripanje korenin, ki sanjajo o pomladnem cvetju.Figure 1. Mir ivnatih vej Mirko...

Kar naenkrat se je oblast spomnila, da je čas, da se uredi zadeve za nazaj. Katere zadeve? Jasno, vsi vemo katere. Tiste, za katere vsi vemo, da bi jih morali že zdavnaj urediti. NOB, revolucijo, komunistični teror med vojno, ki je izzval državljansko vojno, poboje med vojno in še...

Ob »odkritju« morišča v Slovenski Bistrici, ki ga naša oblast ni pričakovala, kaj šele vzpodbudila ali celo odredila, kot je bila po zakonu dolžna, so se vzporedno s političnimi manipulacijami začele tudi pravne igre in opletanja. Takoj na začetku se je pred kamerami v dramatičnem okolju pojavila vrhovna tožilka...

Po Svobodni Sloveniji Pred časom, bilo je še v prejšnjem stoletju, sem na buenosaireških ulicah srečal uglednega rojaka iz domovine. Mož zna jezike, ima univerzitetne študije, je široko razgledan in sodeluje pri raznih publikacijah. Pojasnil je, da je veren, deloven član domače farne skupnosti, in da ne bi bilo...

7. oktober – teharska nedeljaZadnja tedna pred slovesnostma na Rogu in Teharjah sta edina v vsem letu, ko zaskrbljeno spremljam celotedenske vremenske napovedi, čeprav opažam, kako so kljub pomoči vremenskih satelitov in radarjev nezanesljive. Krive naj bi bile Alpe. Za to nedeljo so teden dni prej napovedovali sonce, naslednje...

Kočevski rog, 10. junij 2001 Roška spominska slovesnost še nikoli ni bila tako zgodaj kot letos. Tako je še ujela čas, v katerem se je leta 1945 ubijanje na Rogu dejansko dogajalo, čeprav res le njegov zadnji dan. Ob tem pomislim, da se bo naš spomin, potem ko se...

Odkritje množičnega grobišča in morišča v Slovenski Bistrici zavezuje Novo Slovensko zavezo, da opozori javnost na nekatere stvari.Odkritje v Slovenski Bistrici je vznemirilo javnost. Videti je, da človeška domišljija potrebuje konkretne vzpodbude, da začne delovati: česar niso mogle doseči besede, so dosegle lobanje, ki so se začele kotaliti iz...

Pred usodno odločitvijoPolitika slovenskega demokratskega desetletja stoji v znamenju provizorija. Provizorni značaj ji daje odsotnost bistvene politike. Bistvena politika zahteva rešitev slovenskega zgodovinskega vprašanja. Dokler to vprašanje ne bo dobilo absolutne prioritete, se bo politika države Slovenije gibala na ravni začasnosti in prividnosti. Provizornost slovenske politike je neposredna posledica...

Po vojni so komunistične oblasti na katoliško Cerkev kot na edino res nevarno opozicijo v deželi izvajale strahoten pritisk, v začetku gotovo z namenom, da bi jo uničile oz. napravile neverodostojno v očeh prebivalstva in da bi tako dosegle ločitev Cerkve in družbe. Temu so bili namenjeni tudi nešteti...

Ali ne slišiš krikov nevidnih galebov?In če kričijo v našo smer, k čemu nas kličejo?Albert Camus, PadecZa deseto obletnico je bila slovenska osamosvojitev deležna nekoliko večje pozornosti kot sicer. Nekoliko večje zanimanje je, preko svojih vodilnih ustanov, za svoj nastanek pokazala država; nekoliko so se prebudili tudi ljudje –...

Alfred Este, Michael Koschat in Hanzi Filipič, NS-Avstrija na zatožni klopi. Anatomija političnega procesa v komunistični Sloveniji (NS-Osterreich auf der Anklagebank. Anatomie eines politischen Schauprozesses im komunistischen Slowenien), Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana-Dunaj 2000 V vrsto povojnih političnih procesov lahko uvrstimo tudi tistega, ki ga obravnava publikacija, ki je pred nedavnim...

I. ARGENTINA1. Lovro JanC.C. 9078400 Bariloche, Rio Negro Argentina 2. Joža MarkežVirrey Loreto 33651605 Carapachay Argentina 3. Marjan ŠušteršičGral. Vacca 995 1686 HurlinghamArgentina 4. Slavko Urbančič Ramon L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires Argentina II. KANADA 5. Anton Štih 20 Rufford Rd Toronto, OntarioM8W 4V6 CANADA III. ZDRUŽENE DRŽAVE...

Elisabeth Heresch, avstrijska publicistka, ki je napisala že več del o ruski zgodovini, je lani izdala knjigo Geheimakte Parvus. Die gekaufte Revolution. Biographie (Skrivni akt Parvus. Kupljena revolucija. Biografija; založba Langen Müller, München, 2000). To je življenjepis moža, ki je omogočil Leninu, da se je sredi prve svetovne vojne...

Priporočamo Priporočamo PriporočamoFigure 1. IZHODIŠČA IN SMER katoliškega družbenega nauka Marko KremžarIZHODIŠČA IN SMER katoliškega družbenega naukaDružina, 1998

(Prevedel France Papež)»V mrazu smo prihajali,v najslabšem letnem časuza potovanje, za takšno dolgo potovanje:globoke gazi in oster mraz,da je drevje pokalo.«Odgrnjene in kjave kamele z razbolelimi nogamiso polegale v topeči se sneg.Kolikokrat smo čutili domotožjepo letnih dvorcih na gorskih pobočjih,po terasah, po deklicah v svili, prinašajočih šerbet!Kamelarji so preklinjali,...

V zadnjih tednih nas mediji pogosto seznanjajo s kraji, ki jim rečemo grobišča. V tem času smo praznovali 1. november, ko se vsako leto zberemo na lepo urejenih pokopališčih. Zdi se, da smo letos ta dan opravili skoraj mimogrede, naša pozornost pa je slejkoprej obrnjena na problem, ki ga...

VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V DOMOVINI IN ZUNAJ DOMOVINE Figure 1. Jezusovo darovanje Fra’ AngelicoVESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETONAJ VSE OGREJE TOPLOTA NAŠIH POZDRAVOV IN NAŠIH ŽELJA NAREDIMO VSE DA BOMO VESEL, SREČEN IN PONOSEN NAROD