Številka 10

Turjak – Govor ob petnajstletnici

19. septembra ob dveh popoldne bo minilo petnajst let, kar so vaški stražarji po sedemdnevni borbi zapustili goreči turjaški grad. V dolgih vrstah smo odhajali in ta pot je bila za večino pot v smrt, zakaj dane besede komunist nikoli ne drži. Petnajst let je tega in naprosili ste...

Moja domovina

Figure 1. Moja domovina, Melodija: Lojze Mav

Turjak – razmere pred napadom

Z vdajo vaških stražarjev na Turjaku 19. septembra 1943 in na Velikem Osolniku 15. septembra, s partizanskim uničenjem vaških straž na Notranjskem (16. –18. septembra), ki navodila, naj se premaknejo v bližino železnice, niso sprejele, s partizanskim zajetjem bataljona stražarjev pri Stični 11. septembra, z umikom vaških straž iz...

Prva zgodba – nobeden ni pokazal strahu

Letos septembra bo 50 let od žalostnih dni na gradu Turjak, kjer je po mojih računih izgubilo življenje nad 500 mladih slovenskih fantov in kakšna desetina mož. Od teh naj omenim dva, ki še posebej zaslužita spomin, to sta dr. Kožuh in dr. Zalokar. Oba sta prišla na grad...

Druga zgodba – radi so ubijali

Pripoveduje Tone KastelicTone Kastelic je preživel Turjak in se izognil povojnim pobojem domobrancev. Sedaj živi v Argentini, doma pa je iz vasi Predole, kjer se je rodil leta 1925. Naselje leži ob kočevski progi blizu Grosupljega nekako na sredi med Slivnico in Čušperkom. Proga se tu že vzpenja nad...

Tretja zgodba – grad je nepremagljiv

Pripoveduje Alojz SterleČeprav sem bil ob dogodkih na Turjaku star šele šestnajst in je od takrat minilo že petdeset let, se jih dobro spominjam, kot sploh vsega, kar sem doživel med drugo svetovno vojno. Nisem se potuhnil in nikdar prikrival, da sem bil tam, se pri Kočevju rešil z...

Četrta zgodba – dan po vdaji

Po pripovedovanju Škindrove Fanike z GradežaLetos na binkoštno nedeljo se je ob enem od grobov za škocjansko cerkvijo zbrala manjša skupina ljudi. Okoli groba so gorele lučke, na njem pa so ležali trije veliki šopki belih in rdečih rož. Nenavaden kraj za tako praznovanje, bi pomislil tujec, ki ne...

Padec Grčaric

Poraz četniške postojanke v Grčaricah po tridnevnih bojih od 8 do 10. septembra 1943 je bil za demokratične in protikomunistične Slovence hud udarec in velik neuspeh v odporu proti komunističnemu terorju in nasilju. he doma v Sloveniji in nato po svetu nismo veliko govorili in pisali o tem porazu....

Društvo mrtvih pesnikov

Gornji naslov, izposojen iz znanega filma režiserja Petra Weira, se kar ponuja ob dveh knjigah iz leta 1991; z njima se je namreč v našo zavest vzdignila skupina književnikov, povezanih generacijsko in tudi svetovnonazorsko, ki so bili dotlej mrtvi v dvojnem pomenu besede: telesno in kulturno. Kakor pove podnaslov...

Temni lesk vrnjenih medalj

Tri leta so minila od prve slovesnosti v Kočevskem Rogu v spomin na zločinsko pomorjeno slovensko domobransko vojsko. Pobite protikomunistične borce je tedaj javno priznala slovenska Cerkev in jih s pogrebnim obredom sprejela v občestvo svojih mrtvih. Rečeno je bilo, da je bila opravljena sprava z mrtvimi.Pri tej zgodovinski...

Enciklopedija Slovenije – hitro pokvarljivo blago

28. januarja letos je bilo v Književnih listih Dela objavljeno razmišljanje Martina Ivaniča o Slovenski enciklopediji – nacionalki. Bila naj bi krona znanstvenoraziskovalnega dela in kulturne zrelosti katerekoli nacije, prelivanje vedenja o razvoju, ustvarjanju in zgodovinski identiteti naroda v gradivo trajne vrednosti ter izjemni organizacijski, finančni in založniški projekt....

Sprava … sprava … sprava

Naj za uvod opišem dogodek z neke ameriške univerze.Problem Amerike je v tem, da je »svobodna dežela (free country)«, kar pomeni med drugim tudi to, da imajo vsi državljani enake pravice. Če gremo tako po stopničkah logičnega sklepanja naprej (eno sledi iz drugega), pridemo do kategoričnega spoštovanja človečanskih pravic...

Kratek historiat slovenske politične emigracije

Naši potomci bodo vpraševali, ali je bila potrebna, ali je bila nujna? Odgovor je enostaven. V jeseni 1944 je postajalo jasno, da bo v Jugoslaviji zmagala revolucija. Naša levica, s tem mislim partijo in njene zaveznike, znane pod imenom NOB, je kazala od vsega začetka rdečega terorja, da za...

Jože Beranek

V juniju je preteklo 80 let od rojstva Jožeta Beraneka, nadarjenega risarja, ki je zlasti v medvojnih letih dosegel s svojimi ilustracijami znanih slovenskih in tujih povesti izredno priljubljenost med slovenskim občinstvom.Figure 1. Jože Beranek pri risanjuJože Beranek je bil češkega rodu, rodil se je 22. junija 1913 v...

Aktualni kulturnopolitični komentar Nove Slovenske zaveze

Naša uvodna besedila želijo seznanjati slovensko javnost o pogledih Nove Slovenske zaveze na vsakokratno kulturno in politično stanje v državi. Gledanje NSZ se v marsičem razlikuje od gledanja drugih opazovalcev, ker nujno vnaša v to gledanje svojo poučenost iz preteklosti, poleg tega pa ji njeno naporno obstajanje v sedanjosti...

Medvojna Slovenija – ovaduštvo

V času surove, neusmiljene okupacije, kot je bila nemška, italijanska in madžarska v Sloveniji, je bilo ovaduštvo še en način borbe proti političnemu nasprotniku. Partija se je te, za storilca sorazmerno nenevarne borbe, posluževala v polni meri. Tu ni šlo za kake posamične akcije. Partija, šolana v Kominterni, je...

Izjava Nove Slovenske zaveze o nalogah države pri prehodu iz totalitarizma v demokracijo

Predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije gospodu Hermanu Rigelniku, predsedniku Vlade republike Slovenije gospodu Janezu DrnovškuA. PreambulaIzhod iz totalitarizma in vzpostavitev demokratične kulture v njeni politični, gospodarski in duhovni biti je temeljna naloga države Slovenije. Če ta cilj ne bo dosežen, ne bodo dani pogoji, da država uresniči to, na...

Dvoje pisem – prijava in poziv

Peter URBANC1 Daleberry Place Don Mills Ont. M3B 2A5 Canadadne 5. avgusta 1993Javno tožilstvo RS Tavčarjeva 9 61000 LjubljanaPredmet. Prijava kazenskega dejanja, nedovoljen poseg nad zemeljskimi ostanki.V Slovencu, 10. julij 1993, stran 10, prvi odstavek je bilo zapisano»Sredi junija 1945 je ministrstvo za notranje zadeve pod ministrom Zoran Poličem...

Rdeči sij nad Krpanovo deželo

Ko se s Cerkniškega polja mimo Cajnarjev povzpnemo do Sv. Vida, se pred nami odpre čudovit svet. Na višini okrog 800 m so okrog nas razvrščeni položni griči in blage doline. Tu se začne Bloška planota, ki jo je Valvasor imenoval središče Kranjske dežele. Oddaljena je komaj petdeset kilometrov...

Sv. Ana – 25. julij 1993

Avto pustimo pri kapelici v Bukovžlaku. Tam ni nikoli gneče. Z menoj sta sestri Zina in Zora. V prazničnem pričakovanju se vzpenjamo po cesti, speljani mimo travnikov in njiv. Preblizu taborišča in odlagališča odpadkov je niso dovolili graditi. Pobočje ni pozidano s hišami in branjeno z ograjami. Ni zlovoljnih...