Številka 18
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Pustite nas živeti, mi smo nedolžni!
Frankfurter Allgemeine Zeitung. Članek je prevedel Tine VelikonjaNekega večera junija 1945 je sedela na pobočju pred velikim dvojnim kozolcem blizu slovenske vasi Brnica skupina mladih moških. Spodaj v grapi je šumel potok Brnica. Od zgoraj z roba planote so se v presledkih oglašali streli. Moški so bili goli, na...
Dodatek
Johann Georg Reissmuller je soizdajatelj in eden vodilnih časnikarjev nemškega dnevnika Frankfurter allgemeine Zeitung. Časopis ni prvi po nakladi, je pa gotovo med najuglednejšimi ne samo v Nemčiji, ampak tudi v svetu. Za nas je pomembno to, da je posvečal veliko prostora Sloveniji še v času komunistične Jugoslavije, zlasti...
Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze
Selektivni spomin zmagovalcevJubilejno leto 1995 se je nagnilo v drugo polovico. Ker so se leta 1945 poglavitne stvari zgodile v prvi polovici, je tam bilo tudi težišče letošnjih spominskih dejanj. Stvari, ki so jih imeli ljudje za potrebne, so torej bile narejene in izrečene. Sedaj je iz sorazmerne razdalje...
Osrednji dan slovenskega spomina
Zadnja nedelja v juniju. Turoben deževen dan z novembrskim vzdušjem. Svinčeni oblaki visijo nad samotami roških gozdov. V mračni sivini jutra se zlivajo reke ljudi k največjemu slovenskemu grobu – k jami pod Krenom v osrčju Kočevskega Roga. V slovesni tišini, v zavesti svetosti kraja se bližajo prizorišču potisočerjenja...
Strah, umor in revolucija
Ko po avtomobilski cesti od Ljubljane mimo Šmarja–Sap hitimo proti Višnji Gori, komaj opazimo odcep za Grosuplje. Šele ko zapustimo hitro cesto, začutimo lepoto in prostranost Grosupeljske kotline, ki je le 30 do 40 metrov višja od Ljubljanskega barja in pravzaprav podaljšuje barjansko ravnino. Izredno razčlenjena je kotlina proti...
Slovenski julij 1995
Dobro uro hoda od zadnje vasi skozi gozd po razgibanem skalnatem ozemlju stoji na jasi nekaj korakov od brezna začasna cerkvica. Štiri debla nosijo streho iz grobih desk. Na lesenem odru oltar. Zelenje, cvetje.Figure 1. Kočevski Rog 25. junija 1995 – Skupnost mnogih misliVse skupaj je usklajeno z lepoto...
Domobranski upor
V gozdovih je bilo dovolj prostora za vse!Če pri obravnavanju slovenskega domobranstva hote ali nehote pozabimo na njegovo predhodnico, na vaške straže, se nam prikaže v dvomljivi luči in je celo dobronamerne sogovornike težko prepričati, da je bila možna samo ta oblika protikomunističnega upora. Pri reševanju moralnega lika slovenskih...
V kamen vklesani jok
V založbi Družine je izšla knjiga Farne spominske plošče, ki jo je ob 50-letnici konca druge svetovne vojne pripravil Slovenski spominski odbor. Uredniški odbor za prvo knjigo je vodil dr. Branko Rozman, fotografije spominskih farnih plošč pa so prispevali Vladimir Furlan, Janez Korošin, Hani in Vlastja Simončič. Medijem je...
Ljudje s Pustote
Večina obiskovalcev pograjskih hribov nikoli ne pride dlje od tega, kar se jim ponudi na začetku. Zadovoljijo se s Sv. Lovrencem in Grmado in s tem, kar se jim odkrije od tod. Ko pridejo sem, se najprej ozrejo in si ogledajo svet, iz katerega so prišli, Ljubljano in ravnino...
Tistim, ki bodo vstali – resurrecturis
Med DOGODKI v letošnjem poletju, ki jih upravičeno pišemo z velikimi črkami, je bil nedvomno koncert v Cankarjevem domu 29. junija. Polna velika Gallusova dvorana je brez odmora dve uri »brnela» v sozvočju z besedili, ki so jih peli zbori in solisti ob zvokih orkestra in orgel.Celota glasbenega triptiha,...
Begunstvo – po petdesetih letih
Vsi poznamo ljudi, ki žive v revščini, a to skrbno prikrivajo, ker jim ponos ne da govoriti o svojih stiskah. Nekaj podobnega se dogaja slovenskim beguncem pred komunističnim terorjem, ki smo postali čez čas politični emigranti in bivamo zdaj pod splošnim plaščem »zdomstva«. Po pol stoletja življenja v širnem...
Drobtinice ob slovenskem spominskem odboru
Marsikdo se je verjetno spraševal, kdo oz. kaj je Slovenski spominski odbor, ko je v začetku letošnjega leta (24. februarja) prvič javno nastopil ob objavi Poziva Državnemu zboru in pristojnim oblastem v Republiki Sloveniji ter predstavitvi spominskih prireditev na tiskovni konferenci na sedežu Nove Slovenske zaveze v Ljubljani. Za...
Govorica znamenj
Množični odhod Slovencev v zdomstvo ob koncu druge svetovne vojne postavlja duhovna, moralna in politična vprašanja, ki jih mora narodova skupnost sprejeti med svoja nujna opravila, če hoče doseči temeljno in celotno vedenje o sebi. Dramatične razmere, v katerih je do tega odhoda prišlo, temni vzroki, ki so ga...
Priporočamo
Farne spominske ploščePred vami je najvažnejši dokument novejše slovenske zgodovine.Figure 1. Farne spominske ploščePoskrbite, da bo našel pot v vsako slovensko hišo!To pretresljivo knjigo lahko kupite v skladišču nadškofijskega ordinariata v Ljubljani na Mačkovi 6 ali pa naročite pri Novi Slovenski zavezi na Resljevi 14 v Ljubljani in na...
Hranite mi na večer drag spomin
Naslov je Hribovškov verz na koncu njegove šestdelne umetnine Pesem o deklicah, pesmi in smrti (glej za ta citat in druge Pesem naj zapojem; Slovenska kulturna akcija, 60. publikacija, Buenos Aires, 1965). Rad se ga spominjam, pesnika protirevolucije: bolj pravično – pesnika srčne revolucije. Pred seboj je imel izkustveno...
Prvi in zadnji javni nastop moje matere
Začetniki zadnjega svetovnega klanja so bili maloštevilni, povzročili pa so brez števila posameznih tragedij, za usodo vsega naroda morda celo nepomembnih. Prav vse žrtve pa še danes nemo vprašujejo: Zakaj?Moja mati je bila preprosta hribovka, vzgojena v strahu božjem, in je tako vzgajala svojih devet otrok. Oče je prebil...
Civilna družba in naša stvarnost
V naših razmerah civilna družba nastaja zelo počasi. Vzrok temu je dolgotrajno obdobje enoumja, ki je zapustilo neizbrisne sledi ne le v gospodarski in socialni sferi družbe, ampak tudi v miselnosti ljudi, predvsem inteligence. Civilna družba je po svoji naravi pluralistična in neideološka. Povezuje posameznike in skupine, ki imajo...
Ukradena sprava
Laž je prišla še v tretjo krčmo. Tudi tukaj hote vedeti, kaj je kaj novega po božjem svetu, in Laž jim pove, da je videla goreti morje; sto oralov ga je zgorelo noter do tal. - Ti kmetje pa so bili vroče krvi in kar koj so se razvneli:...
Strašna beseda
»V Evropo pa res, če ne kot konjušniki pa kot konji, ki s črnimi plašnicami drvijo v Kočevski rog slavit – ne državne samostojnosti, pač pa narodovo sramoto. Naj bo to narodno izdajstvo gotovo najbolj gnusno dejanje vseh kultur in civilizacij zgodovine človeštva ali pa način povojnega obračuna s...
Slovenski glas iz Kalkute
ZAVEZA: Pater Jože Cukale, dovolite nam, da izkoristimo vaše bivanje v domovini in vam postavimo nekaj vprašanj. Kolikor vemo, niste prvič v domovini, a najprej, kako to, da ste sploh šli v tujino? CUKALE: Ko so aprila leta 1941 Slovenijo zasedli tujci, Italijani, Nemci in Madžari, smo to vsi...
Pogovor z Nikolajem Tolstojom
Pogovor je prevedel in za tisk pripravil Davorin BažecGrof Nikolai Tolstoy, britanski državljan ruskega rodu, pranečak slavnega pisatelja, je leta 1978 napisal knjigo o tragediji kozakov in drugih ruskih antikomunistov, ki so jih zahodni zavezniki po končani vojni izročili Stalinu. Ko je še naprej raziskoval to stvar, je zvedel...
Strelov in krikov globoko v Kočevskem Rogu ni slišal nihče
Frankfurter Allgemeine Zeitung. Članek je prevedla Katarina Bogataj GradišnikKočevje, poleti. »Za avtomobile prepovedano. Pešci morajo ostati na poti.« Tako je pisalo v časih komunistične Jugoslavije na tabli ob poti od vasi Željne v roški gozd, ki se razteza na več sto kvadratnih kilometrih vzhodno od slovenskega mesta Kočevje. Zakaj...