Številka 107
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Slovenski študentje in njihova begunska pot
Maja 1945 so se iz Slovenije v Avstrijo in Italijo umaknili tudi številni študentje; med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so morali študij prekiniti že med vojno, saj je bila ljubljanska univerza nekaj časa zaprta. Že v Vetrinju je slovenski taboriščni odbor pozval vse študente in osmošolce,...
Anton Drobnič – mož neuklonljivih ramen in neštetih darov
Le še tu in tam si lahko nazorneje predočimo slovenski svet, kakršen je obstajal, preden ga je zrušila revolucija. Ena teh možnosti se odpira prek izstopajočih ljudi, ki svoj življenjski lok vlečejo od predvojnega časa do danes. Redkost v tem primeru ni tako izrazita samo zato, ker so ti...
Totalitarci in spoštovanje pravil
Ko se je iztekalo leto 2017, smo bili priča še enemu dejanju v igri, ki bi jo lahko poimenovali Vsem mora biti jasno, da se pri nas spoštujejo pravila. Kadar se ne, je to zato, da ostanemo na oblasti mi.Tudi tokrat so, kot že mnogokrat do sedaj, vsi akterji...
Kako je mogoče?
Štiri leta komunistične revolucije. Petinštirideset let totalitarnega režima. Nad četrt stoletja demokracije, vrsta svobodnih volitev, ko oddaja večina volilcev svoj glas strankam, obrnjenim v preteklost. Kako je to mogoče? Ali ne zato, ker je tam prikrita gora neporavnanih krivic, nerazčiščenih laži in nesojenega nasilja, ki kot strašen moralni magnet...
Dolg do prednikov in dolžnost do zanamcev
Minilo je 75 let od časa, ko je boljševistična revolucija začela terjati krvni davek tudi v naši dolini. V dolino je stopil umor. Zgodil se je poskus uboja duha – klenega, poštenega, svobodnega, domoljubnega človeka v tej dolini. Z ropom, požigom in poboji civilnih prebivalcev so temu preprostemu krščanskemu...
Nevidna vez stoletij
Zaledna, podstatna problematika slovenske kulture, skrita pod minljivimi, efemernimi pojavi na tržnici kulturniškega prerivanja, je njena odtrganost od duhovnega sveta, njena radikalna ločitev od obzorja presežnega in svetega, njeno ponikanje v nižje plasti vase zaprtega človeškega izkustva. V teh plasteh pogosto ne more nastati nič drugega kot nekomunikativna, nepoetična...
Interniranci iz horjulske doline
UvodOb 75letnici revolucionarnega nasilja v horjulski dolini in okolici je Študijski center za narodno spravo 20. oktobra 2017 v Horjulu organiziral znanstveni posvet z naslovom »To je bil uboj duha. – Kaj dolgujemo zanamcem?« Poleg prispevkov drugih avtorjev in razstave, ki je obravnavala prepovedano in cenzurirano literaturo med leti...
Mladi brez spomina
Današnja mladina pravi, da jih preteklost ne zanima. Da so to stvari, ki se tičejo njihovih staršev in starih staršev. Da se sami ne želijo obremenjevati s tem, kar se je dogajalo tam nekje, v prazgodovini, se pravi med drugo svetovno vojno in po njej. Ker to nima nobene...
Spomin, resnica in pravo
Junija letos je bila svetovna premiera igre »Across the Iron Curtain« Preko železne zavese, poučne igre, namenjene mladim po letih in po srcu. S tem drobnim podatkom pričenjam svoje današnje razmišljanje predvsem zato, ker se še vedno mnogi, ko se odpre tema o polpretekli zgodovini sprašujejo: ali ni...
Zakaj potrebujemo spravo?
Dražgoška bitkaSkoraj smo se že navadili, da vsakoletna slovesnost ob obletnici dražgoške bitke – letos je od nje že 76 let – razpiha meglo z bregov naše razdvojenosti in nas trdo postavi na realna tla.Ko je Tito kmalu po odkritju mogočnega spomenika (1976) obiskal Dražgoše, se je menda ozrl...
Zakaj pričevati?
Za uvod navajam krajši izsek pričevanja Janeza Marolta s Korena,21 ki nam govori o tem, kako je vojni in povojni čas prizadel njega in njegovo družino.Oče Štefan je bil prvi v horjulski občini, ki so ga zaprli Italijani. Mama je odšla k škofu Rožmanu, da je posredoval zanj in...
Kako je človek zmožen česa takega?
V zadnji, 106. številki Zaveze sem bralcem obljubila, da bom tokrat objavila nadaljevanje o medvojnem in povojnem življenju v Dravljah pri Ljubljani, predvsem pa o težkem življenju družine Koman in krutem uboju sina Poldeta. Po svojih zapiskih nam bo spregovorila že pokojna Poldetova najstarejša sestra Milica. S pričevanjem sestre...
Milanka Dragar: Dediščina molka
Založba Dragar, 2017Knjigo Milanke Dragar smo v Škofji Loki ali še bolje v Stari Loki težko pričakovali. Spet se je potrdilo dejstvo, da mora priti nekdo »od zunaj« in nam nastaviti ogledalo. To nalogo opravlja knjiga s pomenljivim naslovom Dediščina molka, ki jo je več let skrbno pripravljala avtorica,...
Tihi glas
Prav na dan, ko je spet pritisnil mraz iz Dražgoš, je prišel na naslov Vseposvojitve naslednji post scriptum:“Mislim, da smo mi kot domobranska družina mnogo bolj nastradali, kot sem si včasih mislila. Tisto globinsko – strahovi, nezaupanje, občutek, da ni za nas prostora na svetu … No, kakor kdo,...
Ivan Čuk, Aleks Leo Vest: Prevarani sokoli
Študijski center za narodno spravo, 2017»Hkrati se zahvaljujeva vsem tistim prijateljem in znancem, ki so iz vrednot NOB ustvarili verske dogme in vsak pogovor o njih razumeli kot napad na svojo vero. Zaradi njihove neomajne prepričanosti, da so komunistični ateisti, ki pristajajo zgolj in samo na znanstveno resnico, sva...
Zgled demokratične jasnosti
1V 90. letu starosti je 18. januarja v Ljubljani umrl Anton Drobnič, pravnik, pričevalec, predsednik Nove Slovenske zaveze, družinski oče, če omenimo le nekaj njegovih življenjskih vlog.Anton Drobnič se je rodil leta 1928 na Blokah in odraščal v številni družini. Med drugo svetovno vojno se je pridružil domobrancem in...
Viktor Tominec (1919–2017)
Figure 1. Viktor Tominec - prvi z leve na jesen 1945 med šentjoškimi skrivačiNa svojem domu v Clevelandu je 22. novembra 2017 v 99. letu starosti v krogu svoje družine umrl Viktor Tominec, edini še živeči član prve šentjoške vaške straže in branitelj Šentjošta ob znanem napadu v noči...
Neugnano srčen, zvest in odgovoren
Nova Slovenska zaveza je nastala v času slovenske pomladi in Anton Drobnič je bil eden njenih glavnih ustanoviteljev. Preživeli člani protikomunističnega odpora so se zavedali, da so kataklizmo 1945 preživeli zaradi poslanstva, da bodo o nji pričevali. Anton Drobnič je kot pravnik še posebej čutil potrebo po organizaciji, ki...
Alfonz Zajec (1932–2017)
Figure 1. Lani na praznik sv. Štefana je na svojem domu na Dobračevi pri Žireh umrl naš član in prijatelj Alfonz Zajec. Rodil se je 1. januarja 1932 očetu Ivanu Anžetu in Mariji, roj. Oblak, Žunarjevi iz Stare vasi. Poleg Alfonza, ki je bil šesti po vrsti, so bili...
Pokončen mož svobodnega duha
Dragi gospod Drobnič,Vaše življenje kaže, da nikoli niste izbirali lahkih poti. Tako tudi ni bilo enostavno opravljati funkcijo prvega generalnega državnega tožilca mlade države, ki se je poskušala izviti iz spon nedemokratičnega režima, v katerem je vladala anomija, in zadihati v demokraciji, v kateri domuje vladavina prava. Za odločitev...
Program nekaterih slovesnosti in romanj za leto 2018
VETRINJV soboto, 26. maja, bomo romali na avstrijsko Koroško, kjer bo ob 11. uri v vetrinjski cerkvi spominska maša. Avtobus bo vodila dr. Helena Jaklitsch. ŠKOFJA LOKA – CRNGROBV nedeljo, 27. maja, bo ob 11. uri obletna spominska maša v cerkvici v Crngrobu. Slovesnost organizira hrvaško društvo političnih zapornikov.KOČEVSKI...
Smisel za razločevanje brez primere
Dragi Tone, draga Lidija in vsa Drobničeva družina, dragi pokojnikovi prijatelji!Poslavljamo se od moža, ki je skoraj devetdeset let užival dar življenja. Poznali smo ga kot slovenskega domoljuba, krščanskega demokrata, antikomunista, odličnega pravnika, odgovornega javnega delavca in zanesljivega prijatelja.Poslavljamo se od človeka, ki je doživel revolucijo, vojno in po...
Narodna prevara
2Sredi Ljubljane in po vsej Sloveniji stojijo številni spomeniki »padlim v revoluciji«, mnogi živi revolucionarji pa še danes od slovenske države prejemajo izredne pokojnine in druga priznanja za svoje posebne »revolucionarne zasluge«.Komunistična revolucija je prevzem oblasti z zločinskim nasiljem. Revolucionarne zasluge so torej zasluge za zločinsko nasilje, posebne pokojnine...
Iz uročenega zaliva na odprto morje
Če se ozremo nazaj v zgodovino in primerjamo med sabo njena kritična obdobja, bomo začutili, da ni nobeno pretiravanje, če pravimo, da tisti trije meseci leta dvainštiridesetega pomenijo najbolj dramatičen del naše preteklosti. Mogoče z besedo dramatičen tedanjemu času že nekaj jemljemo, ker bi jo mogoče kdo povezoval z...
»Kako zelo smo bili zaničevani!«
Pogovor z Ivanko Kozlevčar Černelič3Gospa Kozlevčarjeva je že vsa leta od ustanovitve aktivna članica NSZ in sodelavka revije Zaveza. Že kmalu po prvih številkah je objavila nekatere svoje pesmi. Čeprav je doma na Gorenjem Brezovem pri Višnji Gori, njeni članki za Zavezo niso omejeni le na domači kraj, ampak...
Barbika
Videl sem človeka, ki je umiral in sem razumel.Star je.Videl sem podrta mesta, ruševine, na pol ponorele ljudi in sem razumel.Vojska.Videl sem mladega človeka, ki je bil slep, igral je na harmoniko in je bil dobre volje. Razumel sem.Živi v duši.Videl sem ljudi brez doma, matere s culami in...