Številka 56

Kristjan v javnosti ali klic po katoliški kulturi

Veliki premiki v politiki in kulturi, ki so se zgodili v preteklem stoletju v Sloveniji, nas silijo, da znova premislimo vlogo, ki jo ima kristjan v javnosti.Naloge bi se lahko lotili na različnih koncih, in kakor bi katerega izbrali, bi se pred nami odprli različni razgledi. Javnost ima torej...

Se Italija ni nič naučila iz zgodovine?

Ko je lani italijanski parlament skoraj soglasno odobril zakon, po katerem je 10. februar določen kot dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, slovenska javnost tako doma kot v tujini temu dogodku ni posvetila skoraj nobene pozornosti. Zanimivo je, da je tako...

Duh iz brezna

Že nekaj let pred drugo svetovno vojno so naši rdeči tovariši sklenili, da je treba začeti narodnoosvobodilni boj. Zato je očitno, da s tem izrazom niso mislili na boj proti okupatorjem, saj jih tedaj še ni bilo. To je samo komunistični izraz za razredni boj, za nasilno socialno revolucijo,...

Je bil Balantič res tak?

Prijatelj mi je omenil, da se je v zadnjem času pojavilo pisanje o »pravih« vzrokih Balantičeve odločitve, da gre med vaške stražarje. Kot že nekajkrat prej spet poskušajo to usodno pesnikovo odločitev razlagati z njegovim »krhkim« značajem, s prijateljstvom s Francetom Kremžarjem pa s hudo lakoto, ki jo je...

Sodni odsek slovenskega domobranstva

Mlakarjeva knjiga je odprla celoten vpogled v sestav in organizacijsko delovanje Slovenskega domobranstva. Pri navajanju virov avtor omenja tudi izjave živečih oseb, zato menim, da takratni udeleženci dogajanj še vedno lahko dopolnjujejo sicer monografsko obdelano snov. V podpoglavju o Organizacijskem štabu je predstavljen tudi njegov sodni odsek. Niso mi...

Spomini iz septembra 1943 in naprej

Ferko je bil prijateljski naziv za Franca Casarja, najpomembnejšega člana vodstva Straže po Ehrlichovi smrti. Na poti s Turjaka v Ljubljano so ga 12. septembra 1943 partizani ranili in pozneje umorili. Stane Judnič je bil vrnjen iz Vetrinja in leži na Hrastniškem hribu. Janez Strupi in Tone Pipan sta...

Poročilo iz Žužemberka

Dne 10. septembra me je poslal Ferko kot kurirja skupaj s Korenom s naslednjim naročilom: Če imajo samo Trebnje partizani, se mora žužemberška legija takoj združiti z ostalimi posadkami v okolici in napasti Trebnje z ene strani, z druge ga bodo pa legije iz Mirnske doline. Italijane je treba...

Skriti spomin ali simfonija v rdečem

PrologNe prav pogosto se nam dogodi, da ob prebiranju nekega dela v nas oživijo spomini, čisto osebni in čisto naši. Še redkeje spregovore spomini, ki jih hranijo najglobja brezna naše notranjosti. Ti zadnji so največkrat polni bridkosti in bolečine, razočaranj in sramu, pri večini ljudi ostajajo za večno zaklenjeni...

Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze

»Kaj pa če je zares božja šele tista družba, ki zna biti tudi brez Boga?« Tako je Delova kulturna urednica Ženja Leiler nedavno (20. februarja) zaključila eno svojih razmišljanj. Stavek je jasen, nekoliko človeka zamudi tisti »tudi«, dokler se ne odloči, da ima zgolj stilno vlogo – da vprašanje...

Dodatek

»Glede na to: v našem boju, ali bolje v naših »vojnih ciljih« smo jasno sprejeli zahtevo za priključitev celotne Primorske s Trstom kot avtonomnim mestom in Koroške s Celovcem. Če tega ne bi storili, je že sedaj popolnoma jasno, da bi dali orožje v roke mihailovićevcem, ki v svoji...

Priporočamo

Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)Dieter BlumenwitzFigure 1. Knjigo dobite v knjigarnahSlovenija 1945John Corsellis in Marcus FerrarFigure 2. Knjiga izide maja v slovenščini pri Mladinski knjigi

Vabimo

»Glede na to: v našem boju, ali bolje v naših »vojnih ciljih« smo jasno sprejeli zahtevo za priključitev celotne Primorske s Trstom kot avtonomnim mestom in Koroške s Celovcem. Če tega ne bi storili, je že sedaj popolnoma jasno, da bi dali orožje v roke mihailovićevcem, ki v svoji...

Antifašizem po meri kominterne

Leto 2005, ki je pred nami, bo v znamenju 60-letnice konca druge svetovne vojne. Ena prvih slovesnosti v zvezi s tem jubilejem v mednarodnem merilu je bila 27. januarja v Auschwitzu. Na ta dan pred šestdesetimi leti je Rdeča armada prišla v to taborišče in zaustavila njegovo več kot...

Še je prostor v krimski jami

V mesecu rožniku vse zeleni in cveti, da bo dalo ob času svoj sad. Pred vojno se je s travnikov oglašalo vriskanje koscev in petje grabljic, žanjice so že brusile srpe za žetev. Rožnik leta 1945 naj bi prekipeval v veselju zaradi končane vojne, pa se je slovensko podeželje...

Moj prvi zapor

Po božiču l. l943 sva z mamo obiskali naše sorodnike na Tolminskem. Bila sem stara osemnajst let in tudi mama je bila že zelo preizkušena žena, vendar se kljub okupacijskim razmeram in vestem o delovanju partizanov po zlomu vaških straž te poti nisva bali, tako veliko je bilo v...

Med domobranci in partizani

Poleti 1942 smo bili frančiškanski kleriki iz Ljubljane nekaj dni gostje v kartuziji Pleterje. Neki kartuzijan nas je spremljal tudi na sprehodu po Gorjancih nad samostanom. Od daleč smo zagledali dva partizana. Brat Miha Rus je stopil h kartuzijanu in mu izročil v varstvo svojo izkaznico neke protiokupatorske vojaške...

Trnova pot

(Dnevnik domobranskega umika na Koroško in vrnitve preko taborišč, kakor je bil napisan sproti. V pokončnem tisku so dodane najnujnejše opombe oz. pojasnila za boljše razumevanje.)UvodProti koncu aprila 1945 se je vedno jasneje kazalo, da se bliža konec vojne. Čeprav smo poslušali radijska poročila, ki nam niso bila naklonjena,...

Kostanjev drevored

Na rob strmine ob reki so, že dolgo tega, posadili divje kostanje. Tja sta najraje zahajala. Pahljačasto listje je prestrezalo droban dež, ki je bil v tistih časih zaapril nekaj običajnega. Pršenje iz megle ji je svedralo lase po čelu in na sencih. Njena dolga rumena kita pa je...