Številka 87

Kakor vsako leto in hkrati kakor prvič

Letos smo se v spomin na dogodke po koncu II. svetovne vojne zbrali na Teharjah v nedeljo 7. oktobra. Kljub slabi vremenski napovedi je bila udeležba množična. Romarji smo se pripeljali iz različnih krajev Slovenije. Med nami so bili taki, ki so grozote povojnega teharskega taborišča sami doživeli, spremljali...

Katera misel nosi Zavezo

Vsa glasila, ki se potegujejo za naziv revije in ki se pozneje uveljavijo kot takšna prvina narodove kulture, da so sprejeta v njegov zgodovinski spomin, ne nastanejo zgolj iz ustvarjalne volje posameznikov, ampak jih je poklical v življenje specifičen čas. Že ob njihovem nastanku, še bolj pa pozneje –...

Brez spomina ni prihodnosti in miru

Kot človeka, ki sem kot otrok preživljal težka leta medvojnih in povojnih spopadov med drugo svetovno vojno, me globoko gane, da sem danes z vami tu na Teharjah, kjer se spominjamo, koliko vaših sorodnikov je na tem prostoru izgubilo svoje življenje, ker so se uprli silam zle ideologije ali...

Španski borci

Tako imenujemo pri nas tiste mednarodne vojne prostovoljce, ki naj bi se v španski državljanski vojni (1936–1939) borili »za demokracijo, svobodo in proti fašizmu«. Vključeni so bili v znanih španskih mednarodnih brigadah (nadalje MB) in jih navadno imenujemo tudi interbrigadiste ali »špance«. Njihovo pomoč v boju španske republikanske vlade...

Človek ima pamet, srce in dušo

Spoštovani! Dovolite mi nekaj besed ob današnji slovesnosti v imenu mlajše generacije Slovencev, ki jim je mar za našo preteklost.Človek bi ob vsem, kar se je nekoč dogajalo na tem kraju, rad verjel, da je šlo za nekakšen zgodovinski nesporazum, napako ali neposrečen slučaj. Rad bi verjel, da se...

Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali (Slavenka Drakulić)

Kadar nenormalnost obvladuje prvinsko čutenje, lahko rečemo tudi prastaro kmečko pamet, takrat se zdravemu človeku upre in mora nekako ugovarjati. Če ima smisel za humor, toliko bolje.Ne morem mimo nenavadnega doživetja v šestem razredu tedanje osemletne gimnazije. To je bilo približno l. 1950. Pritekla sem zadnji hip k popoldanskemu...

Imamo tisoče priprošnjikov pri Bogu

Francoski jezuit p. Jaquinot je leta 1949 zapisal: »Pravite, da ste bili Slovenci dobri. Verjamem vam, dasi ne vem niti trohnice vaše zgodovine. Toda verjamem vam, ker sicer ne bi bili vredni tako velike svetniške žetve, kot jo žanjete danes. Bog daje milost mučeništva le kot najvišjo nagrado za...

France Kozina

Dne 26. septembra 2012 je v Kanadi umrl – dotrpel v 91. letu starosti France Kozina, preživeli slovenski domobranec in eden od treh rešencev iz brezna v Kočevskem rogu. France je bil rojen leta 1921 v kmečki družini v vasi Sušje pri Sodražici kot sedmi otrok od enajstih. Do...

Zakaj smo Slovenci morali doživeti Teharje

Prav lepo pozdravljeni, dragi rojaki!Leto je naokoli in zopet smo se zbrali tu na Teharjah. Čeprav nas je zdaj manj kot v tistih prvih letih po osamosvojitvi, je ta današnji zbor dokaz, da pri nas vendarle še obstajajo ljudje, ki niso podlegli popolni eroziji morale in relativizaciji vrednot –...

Iz nagovora ob sklepu 550-letnice Ljubljanske škofije

… ob koncu 19. stoletja, v času škofa Missia. Tu smo pred drugim velikim problemom, s katerim se je spoprijela Ljubljanska škofija in preko nje celotna Slovenija. Gre za tako imenovano »ločitev duhov«, ki naj bi jo zagrešila slovenska Cerkev v tem času, njen protagonist pa naj bi bil...

Spravna in spokorna procesija v Ljubljani 1943

Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je pozimi 1943 s pobožnostjo prvih sobot povabil svoje vernike, da bi s posvetitvijo Marijinemu Srcu izpolnili Marijino vabilo iz Fatime. To naj bi se zgodilo v nedeljo 30. maja, v soboto pred tem pa naj bi bil spokorni in spravni dan.V Ljubljanskem škofijskem...

Voščilo

Figure 1. Sveti Trije kralji – Marta Jakopič Kunaver,2005NAJ SE SVETI TRIJE KRALJIVRAČAJOČ SE IZ BETLEHEMA V SVOJA KRALJESTVAZ VELIKO NOVICO USTAVIJO TUDI PRI VASČE VAM JO BODO ONI SPOROČILIBOSTE BOLJ ZAGOTOVOV NJENI SVETLOBI NAŠLI VARNO POTNOVA SLOVENSKA ZAVEZA IN REVIJA ZAVEZA

Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze

1. VolitveKot se večkrat zgodi, tudi letošnje predsedniške volitve 11. novembra niso uspele ob prvem poskusu. Zato bomo 2. decembra znova poklicani na volišča. Takrat dobljeni rezultati bodo veljali, ne glede, kakšni bodo. Toda čeprav volilni čas še ni končan, nas številke, s katerimi so volilci opremili posamezne kandidate,...

Rožmanov nagovor na Rakovniku

Glas Naše ljube Gospe Fatimske je po 25 letih prišel tudi med nas – in mnogi so z razumevanjem sprejeli in spoznali, da nosi v sebi rešitev sveta iz sedanjih stisk – tudi našo rešitev. Po Mariji Fatimski nas Gospod Bog opominja na nujnost, resnično nujnost, da se varujemo...

Žametna revolucija

Če hočemo končati poglavje komunistične oblasti, je nujno, da potegnemo za njim jasno in vidno končno črto. Lahko je tudi simbolična, je pa izjemno pomembna, ker ima posledice za naše razumetje preteklosti in naše načrte za prihodnost. Mi take zaključne črte nismo potegnili in lahko dvomimo, da je bilo...

Uvod

Danilo Cimprič se je rodil 1. novembra 1924 v Volčah, umrl pa je 5. februarja 2008 prav tako v Volčah. Posvečen je bil 24. junija 1956 na Sveti gori. Bil je administrativno kaznovan in je v zaporu preživel več kot tri leta. Prijatelji se ga takole spominjajo.

Zibel

Na podstrešju sem jo videl po toliko letih, v družbi starih, sivih stvari. In mislim: kje so otroške glavice, ki so kipele in počivale, božansko mirne, med temi ograjki! Sladki sen – še vedno bdiš tu? Podoba slovenske matere je še nad zglavjem, čeprav obledela.Otroci so šli v svet,...

Dodatek

Najhujša stvar na komunizmu je to, kar pride za njim.

»Cimprič nikoli ne bo duhovnik!«

Ljubezen do domovineKot šolar in dijak je kruto občutil jarem fašizma. Slovenski jezik je bil prepovedan in vsa leta šolanja so bila zabeljena s tujo, sovražno ideologijo. Našo lepo Primorsko so 20 let neusmiljeno teptali vojaški škornji, ki jih je vsak dan srečeval v bližnjem Čiginju, kjer so imeli...

Otočec II – Srečanje slovenskih kristjanov in ljudi dobre volje

Po lanskem prvem zboru v organizaciji civilne pobude »Prebudimo slovenijo« na Otočcu in drugem novembra v Ljubljani je bil letošnji v soboto, 13. oktobra, spet na Otočcu. Udeležilo se ga je nekaj sto udeležencev in tudi pomembnih predstavnikov Cerkve in države. Program je povezovala gospa Jasmina Rihar. Za slovesen...

ZAVEZA IN NJEN DRUGI POLČASUREDNIKOV KONFITEORNJEGOVO KLICANJE

Najprej Aktualni kulturnopolitični komentarji. Bili so dolgi, morda podzavestno zato, ker preprosto nisem imel občutka, da sem povedal to, kar bi moral. Zato sem vlekel kot pridigar, ki ne zna nehati. Za uganko, ki nam jo je vsem postavljala Sfinga, ki je zagospodarila v Sloveniji, tudi moji odgovori niso...

V spomin

Na Danila Cimpriča, sojetnika in posebnega prijatelja iz skupine bogoslovcev, zaprtih z nami v komunističnem taborišču za prisilno delo v Strnišču v letih 1949 – 1950.Danilo, kot nemirna, svetla zvezda si preletel obzorje našega trpljenja v taborišču, razdajal si se v telesni in duhovni pomoči vsakomur! Nisi vprašal, ali...

Trud brez uspeha in življenje, polno smisla

O delu za skupno dobro v času krize slovenstvaKdor želi kaj dobrega narediti, se ozira v resničnost okrog sebe, da vidi, kaj je možno storiti; ozira pa se tudi vase, vrača se v svoje srce in v svoj um, da tam prejme spoznanje, kako naj deluje, kakšna naj bo...

Arhiv revije Zaveza in mesečni Bilten NSZ

Revija Zaveza je v svojem času izhajanja in prihajanja med naročnike in druge bralce govorila o zamolčanem spominu, na plano je prinašala svežo in svobodno misel. Zaradi svoje vsebine je vsaka številka Zaveze vedno znova zgodovinska in tudi aktualna. Dokler ne bodo zgodbe, ki so v njih zapisane, dokler...

»Cimprič nikoli ne bo duhovnik!« (Jože Lampret, verski referent)

Spoštovani gospod Zdravko,na strani 417 knjige Palme mučeništva se omenja tudi moje ime. Sicer Vam najprej čestitam k velikemu delu, ki ste ga skupaj z gospodoma Darkom in Pustom opravili pri zbiranju podatkov in pri sestavi tako epohalne knjige, ki naj priča zanamcem in naj odpira oči tudi sedanjemu...

Politika, kaj je to?

Kaj je politika? Je to skrb za skupno dobro? Skrb za družbo, za narod, za državo?Ko bi le bilo vedno tako! Pogosto, prepogosto je v bistvu le skrb za lastno korist. Seveda na škodo države in državljanov.Tudi za politiko in politike velja, »po njih delih jih boste spoznali«. In...

Suha krajina v plamenih

V sobotni prilogi Dela smo 13. oktobra letos brali članek z nekoliko nenavadnim naslovom: Ta »prekleta revolucija« ali čas brez boljševikov. Po vsej verjetnosti ta članek ne bi pritegnil naše pozornosti, saj smo že navajeni, da najdemo v osrednjih dnevnikih le negativne poglede na preteklost in sedanjost, ki je...

Slovensko zgodovinopisje med znanostjo in ideologijo

V Sloveniji se že vse od osamosvojitve (pa tudi že nekaj let pred tem) ukvarjamo s tem, ali je bila naša, predvsem polpretekla, zgodovina že napisana ali ne. Na eni strani so tako predvsem tisti, ki so svoje privilegije utemeljili na interpretaciji zgodovine, kot jo je dalo povojno, z...

Kaj je meni prinesla »osvoboditev«

Rojen sem bil decembra 1930 kot prvi otrok Marije in Janeza Žužka na Vrhu pri Trebelnem. Mati je bila očetova druga žena, prva je zgodaj umrla in mu zapustila sina Janeza, rojenega leta 1923. Za menoj so prišli na svet še brata Lojze in Jože ter sestre Micka, Nežka...

Ali smo se prebudili

Sredi letošnjega oktobra je bil na Otočcu v organizaciji civilne pobude Prebudimo Slovenijo, ki jo vodi nekdanji ljubljanski župan inž. Jože Strgar, drugi Zbor kristjanov in ljudi dobre volje, ki naj bi pomagal prekiniti idejno in politično spanje Slovencev in zlasti miselno lenobo tistih, ki se štejejo k krščanskim...

»Vojaško organizirana trojka« dornberških rodoljubov

Spomnimo se, da je bil v 86. številki Zaveze naš sogovornik gospod Jožko Berce (1932), ki nam je nekoliko osvetlil medvojno obdobje v svojem rojstnem kraju Dornberk. Tokrat pa nam bo pripovedoval o aretaciji in obsodbi svojega očeta Jožefa Berceta (1904), po domače Mežnarjevega Pepča. Preden pričnemo s to...

Nekoč in danes

Bilo je nekoč. Jugoslavija je podpisala pakt z Nemčijo. V Beogradu so bile spontane demonstracije, ljudje so vpili: »Bolje rat, nego pakt!« Dolgo časa so nas futrali s tem, kako se je ljudstvo uprlo, kako so se silne množice same od sebe zbrale in protestirale. Dokler nismo prebrali, da...

Blagoslovitev križa pri breznu Zagora

Nova Slovenska zaveza je pred leti sprejela odločitev, da pri breznih umorjenih in pomorjenih med vojno in po njej postavi križ. Manj znano Zagorsko brezno je bilo izbrano med prvimi; vanj so že leta 1942 metali žrtve revolucionarnega nasilja, predvsem iz župnij postojnske dekanije. Dve leti je trajalo prizadevanje...

Tiskovna konferenca ob izidu knjige

Kot sad dolgoletnega truda prizadevnih sodelavcev Nove Slovenske zaveze je v sodelovanju z založbo Družina izšla knjiga Farne spominske plošče 3. Ob tej priložnosti je bila 19. septembra tiskovna konferenca, na kateri je uvodno predstavitev pripravil direktor družbe Družina, gospod Tone Rode (govor objavljamo spodaj). V nadaljevanju so knjigo...

Naša domovina je utrujena od zanikanja resnice

Spoštovani sobratje duhovniki, gostje iz Nove Slovenske zaveze, dragi bratje in sestre! V vsaki dobi se najdejo ljudje, ki z lepo zvenečimi besedami govorijo o vsesplošnem napredku in obljubljajo življenje brez nadlog, trpljenja in križev – skratka, neki raj na zemlji. Človek, ki trdno stoji na zemlji, razširja roke...

Trkanje na vest slovenskega narodnega spomina

Pozdravljeni na predstavitvi tretje knjige iz cikla Farne spominske plošče, ki je nastajal skozi 17 let v sodelovanju z Novo Slovensko zavezo. V imenu založbe Družina med nami pozdravljam gospoda Jožeta Kočarja, gospoda Antona Drobniča in gospoda Justina Stanovnika, ki nam bodo knjigo predstavili. Dovolite nekaj uvodnih misli v...