Na Danila Cimpriča, sojetnika in posebnega prijatelja iz skupine bogoslovcev, zaprtih z nami v komunističnem taborišču za prisilno delo v Strnišču v letih 1949 – 1950.
Danilo, kot nemirna, svetla zvezda si preletel obzorje našega trpljenja v taborišču, razdajal si se v telesni in duhovni pomoči vsakomur! Nisi vprašal, ali je potrebno, vprašal si samo, kako je treba pomagati. Takrat kot neutrudna pomoč jetnikom, kasneje kot duhovnik Kristusove Cerkve vsakemu, ki si ga srečal. Danilo, spominjamo se te, vendar ne bomo ti klicali, počivaj v miru, saj je tudi za mejo zemeljskega življenja kdo potreben pomoči in ne počivaš. Kličemo ti samo: Mir s teboj in hvala ti!
Tvoji taboriščni prijatelji in občudovalci
Justin Stanovnik and Stane Štrbenk[Stran 016]