Slovenska zaveza 1942–1945

Kako je nastala Slovenska zaveza?

Demokratično misleči Slovenci so takoj po okupaciji začeli pripravljati odpor okupatorskim silam.

Že aprila 1941 je katoliška mladina v Ljubljani ustanovila »Slovensko legijo«, malo zatem so Sokoli ustanovili »Sokolsko legijo«, še kasneje so bolj liberalno usmerjene skupine ustanovile »Narodno legijo«. Vse tri so bile povezane in imele skupno vojaško vodstvo. Zasnovana je bila slovenska narodna vojska.
Predstavniki večinske Slovenske ljudske stranke in vplivne Samostojne demokratske stranke so v septembru 1941 v Ljubljani ustanovili ilegalni Narodni odbor.
V aprilu 1942 se je ta odbor na podlagi političnega programa, ki so ga leta 1941 sprejele vse demokratične stranke v Sloveniji, razširil v skupno predstavništvo demokratičnih političnih strank z imenom Slovenska zaveza.

Namen Slovenske zaveze je bil ohraniti kontinuiteto slovenske oblasti v razmerah tuje okupacije, pripraviti in izvesti civilni in vojaški odpor proti okupatorskim silam in po vojni vzpostaviti demokratično politično in družbeno ureditev.

Odpor demokratičnih sil proti okupatorju

Demokratično zastavljen vseslovenski vojaški in politični odpor proti okupatorju je zavrla revolucija, ki jo je na narodovem pogorišču zasnovala in izvedla Komunistična partija Slovenije – zvesta članica Kominterne. Po okupaciji in razkosanju Slovenije je iz dotedanjega Društva prijateljev Sovjetske zveze organizirala »Protiimperialistično fronto«, na zunaj usmerjeno proti jugoslovanski begunski vladi in zahodnim imperialistom kot skupnim sovražnikom tedanjih zaveznikov iz pakta Hitler-Stalin, navznoter pa na rušenje družbene ureditve in prevzem oblasti: na komunistično razredno revolucijo.

Po 22. juniju 1941, ko je Hitler izdajalsko napadel svojega zaveznika in začel osvajalni pohod proti Sovjetski zvezi, »na klic Kominterne«, ko so »sovjetski junaki skupni boj oklicali«, je Komunistična partija Slovenije spremenila zunanjost svoje frontovske organizacije in jo preimenovala v »Osvobodilno fronto«. Zunanjo podobo boja proti okupatorju, ki je pritegnila številne slovenske domoljube, je KPS izrabila za dosego svojega temeljnega cilja: za revolucijo. Pravičen in časten boj mnogih Slovencev za nacionalno osvoboditev je po svojih sekretarjih in komisarjih nečastno spremenila v boj za družbeni prevrat in osvojitev oblasti.

Revolucionarni umori Slovencev ob začetku vojne: 1941, 1942

Komunisti so si prilastili izključno pravico do boja proti okupatorju in vse, ki se ne bi pokorili temu monopolu, razglasili za narodne izdajalce. Proti tako ustvarjenim »narodnim izdajalcem« so že jeseni 1941, zlasti pa spomladi in poleti 1942 izvedli morilski pohod političnih komisarjev po slovenskih vaseh in VOS-ovskih likvidatorjev po slovenskih mestih. Pobili so stotine Slovencev, zverinsko pomorili cele družine in požgali številne slovenske domove. Nastala so četna in odredna morišča od zevajoče Krimske jame do krvave Brezove rebri, od Dolomitov do Gorjancev. Na Dolenjskem in na Notranjskem ni bilo občine in ne fare, kjer ne bi padale desetine nedolžnih slovenskih žrtev in s ciničnim geslom »žrtve morajo biti« so nešteti krvniki zvesto izvrševali strašni ukaz: vse postreljajte!

Slovenska dežela je ječala pod trdim jarmom tuje okupacije in pod krvavim nasiljem komunistične revolucije. Ta neznanska groza, silna ljudska stiska je notranjske in dolenjske kmete prisilila v samoobrambo. Zagrabili so poskrito orožje in brez vednosti okupatorske oblasti zastražili in varovali svoje vasi in svoje družine. Tako so maja 1942 nastale prve ilegalne oborožene skupine protikomunističnega odpora pri Sv. Urhu pri Ljubljani, na Taboru v Loškem potoku, pri Sv. Vidu nad Begunjami in drugje, 17. julija 1942 pa prva legalna četa Vaške straže na Št. Joštu nad Vrhniko. Ta je že čez en teden v boju dokazala, da je slovenska samoobramba možna in učinkovita.

Slovenska zaveza in protirevolucionarni odpor

Tako se je začel slovenski protirevolucionarni odpor, ki je ob nadaljevanju komunističnega nasilja prerasel v državljansko vojno. Proti surovemu uničevalnemu pohodu revolucijskih brigad, ki se za okupatorsko vojsko v glavnem niso zmenile, ta pa ne zanje, je Slovenska legija po vsej Notranjski in Dolenjski postavila številne postojanke Vaške straže. Te so kmalu zaustavile rdeče nasilje.

V septembru 1943 pa je odkrito zavezništvo med slovenskimi komunističnimi brigadami in okupatorsko italijansko vojsko presenetilo tako močno Vaško stražo kot manj številne četniške enote. Komunistični sodniki in likvidatorji so zopet pobijali, nastajala so nova morišča. Slovenski protikomunistični odpor se je zato organiziral v Slovensko domobranstvo, v Gorenjske domobrance in v Primorsko narodno stražo. Revolucija je zopet izgubila moč in zalet, partizanske enote so postale vojaško nepomembne.

Slovenska zaveza je organizirala, politično podpirala in vodila protikomunistični odpor. V začetku leta 1944 je postala najširša slovenska demokratična koalicija. Pozimi 1944/45 pa so jo razbili Nemci, ki so okrog 100 vodilnih članov odgnali v Dachau, med njimi tudi ilegalnega poveljnika Slovenske legije polkovnika Ernesta Peterlina in prof. Jakoba Šolarja.

Povojna usoda

Tako je prišel 3. maj 1945, nastop Narodnega odbora za Slovenijo, sprememba Slovenskega domobranstva v Slovensko narodno vojsko, umik na Koroško, zahrbtna izročitev novim jugoslovanskim oblastnikom in strašen pokol. Vso Slovenijo so spremenili v morišče, neštete jame in brezna pa v skrita grobišča. Revolucija je zmagala, Slovenija se je za 45 let pogreznila v novo barbarstvo in zgubila stik z demokratično Evropo in svetovnim razvojem. Strah, ki je zbudil protirevolucionarno samoobrambo, se je uresničil na najbolj grozovit način. Slovenski protikomunistični odpor, edinstven v Evropi, je dobil tragično potrditev.

V nov čas – Nova Slovenska zaveza

Zvestoba veri, narodnemu izročilu, njegovi svobodi in samostojnosti, odpor proti nečloveškemu komunizmu in vsakemu drugemu nasilju, to je slovenska zaveza. Ta zaveza je veljala med vojnimi strahotami, nanjo smo se sklicevali skozi dolgo dobo revolucionarnega nesmisla in s to zavezo smo dosegli novo slovensko pomlad in novo upanje.

NOVA SLOVENSKA ZAVEZA, s katero udeleženci protikomunističnega odpora, njihovi sorodniki, prijatelji in somišljeniki stopamo v čas slovenske narodne sprave in slovenske narodne samostojnosti, naj osvetli častno preteklost slovenske zaveze in jo izroči novim rodovom.

Iz članka Tone Drobnič: Slovenska zaveza. Zaveza 1, str. 1–2