Kaj je treba vedeti
Orlov vrh – domobransko pokopališče
Pred organizacijo Slovenskega domobranstva so bile žrtve revolucije navadno pokopane na t.i. domačih pokopališčih. Z ustanovitvijo Slovenskega domobranstva pa so bili formirani udarni bataljoni, ki so bili nameščeni po raznih krajih, sestavljali pa so jih slovenski fantje iz različnih predelov. Tudi v manjših posadkah večjih krajev so bili nameščeni...
Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji
Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji je eden od ključnih dokumentov o državljanski vojni v Španiji. Podpisala ga je velika večina španskih škofov (42) in zaradi vojnih razmer pet kapitularnih vikarjev; prvi podpisnik in pobudnik je bil kardinal Izidor Gomá y Tomás, nadškof Toleda,...
Komunistična uzurpacija medvojnega odpora
Odloki, sprejeti 16. septembra 1941
Od vsega začetka je bilo jasno, da je bilo komunistom prizadevanje za izključno oblast pomembnejše od vsakega boja proti okupatorju. Ključni dokumenti, na katerih so začeli graditi svojo oblast, so bili odloki, sprejeti 16. septembra 1941 na III. zasedanju Vrhovnega plenuma OF v Ljubljani. To...
Prve odporniške skupine proti okupatorju in Komunistična partija
Odpor zoper nasilje, krivico in preganjanje je človekova naravna in zato povsem legitimna reakcija. Kmalu po začetku okupacije na Slovenskem spomladi 1941 so se pričele organizirati ilegalne paravojaške skupine predvsem mladih, ki so se začele pripravljati na trenutek, ko jih bo jugoslovanska vlada pozvala k begunstvu v povezavi z...
Domobranci
Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in ob ustanovitvi operativne cone Jadransko primorje, ki je obsegala tudi Ljubljansko pokrajino, so Nemci območje vojaško prenovili in ustanovili nove pomožne policijske enote. Obenem je slovenski protirevolucionarni tabor po porazu vaških straž za ustavitev revolucionarnega nasilja sklenil osnovati vojsko, ki se bo...
Politični sodni procesi
Za obračun s svojimi dejanskimi in potencialnimi nasprotniki je komunistična oblast v Sloveniji zlorabila tudi kazensko pravo in kazensko sodstvo. Po vojni je sodstvo izgubilo status samostojne (tretje) veje oblasti in je bilo v celoti podrejeno komunistični partiji. Sodišča so bila pojmovana kot borbeni organi, ki se morajo boriti...
Nasilne razlastitve premoženja
Ko je komunistična partija maja 1945 v Sloveniji vzpostavila svojo oblast, je takoj začela uresničevati svoj ekonomski program socialistične revolucije, kar je pomenilo odpravo tržnega in vzpostavitev centralno-planskega gospodarstva. Za njegovo uresničitev je morala najprej odpraviti zasebno lastnino in jo nadomestiti z državno oziroma družbeno, kar je izvedla z...
Povojni izgoni prebivalstva
Hkrati ko so se po končani vojni leta 1945 iz izgnanstva začeli vračati izgnanci, ki so jih izgnale nemške okupacijske oblasti, je v Sloveniji prišlo do novih izgonov prebivalstva, le da jih je tokrat izvajala komunistična oblast. Žrtve teh izgonov so bili v največji meri pripadniki nemške in madžarske...
Komunistična delovna taborišča v Sloveniji
Komunistična delovna taborišča so v Sloveniji obstajala v obdobju 1945–1951. V njih so bili zaprti tisti, ki jih je komunistična oblast imela za svoje dejanske in potencialne nasprotnike. Z množičnim zapiranjem svojih nasprotnikov v delovna taborišča si je komunistična oblast hotela zagotoviti dovolj suženjske delovne sile, ki jo je...
Komunistična koncentracijska taborišča v Sloveniji
Po končani vojni leta 1945 je komunistična oblast za svoje nasprotnike poleg zaporov ustanovila tudi koncentracijska taborišča. Ustanavljala jih je OZNA, ki je z njimi tudi upravljala. Obstajala so naslednja komunistična koncentracijska taborišča:
Teharje,
Št. Vid nad Ljubljano (»škofovi zavodi«),
Škofja Loka (grad),
Studenci,
Bresternica,
Strnišče pri Ptuju,
Hrastovec...
Poboji nasprotnikov komunistične revolucije
Poboji nasprotnikov komunistične revolucije, ki so jih komunisti v Sloveniji izvedli med vojno 1941–1945 in po končani vojni do konec januarja 1946, predstavljajo najhujšo obliko revolucionarnega nasilja. Komunisti so zanje uporabljali izraza »likvidacija« in »justifikacija«. Ker so predstavljali grobo kršitev tedanjega mednarodnega humanitarnega vojnega prava, jih je treba obravnavati...
Vetrinjska tragedija
Na Vetrinjskem polju so bili poleg slovenskih domobrancev in skupine četnikov, ki so sestavljali Slovensko narodno vojsko, ter slovenskih civilnih beguncev tudi srbski protikomunisti, ki pa so si postavili zasilne šotore v posebnem taborišču na drugi strani polja. Proti koncu meseca maja so angleške vojaške oblasti sporočile, da bodo...
Umik na Koroško
Omenjeni dogodki pa niso spremenili vojaškega položaja, ki se je zgrinjal nad Slovenijo. V smeri proti Italiji se je lahko umaknilo k zahodnim zaveznikom le okrog 2000 primorskih domobrancev. Za večino je ostala odprta le pot na Koroško, kjer so angleški oddelki že zasedli Celovec in prišli do reke...
Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945
Jeseni leta 1944 so vsa predstavništva predvojnih slovenskih demokratičnih strank ustanovila skupni Narodni odbor za Slovenijo (NO). Tega so sestavljale naslednje stranke: Slovenska ljudska stranka (SLS), Slovenska demokratska stranka (SDS) in demokratično krilo Socialistične stranke (SS). NO je bil zakoniti predstavnik slovenskega naroda, ker so ga sestavljali zadnji svobodno...
Domobranska prisega
Prisega je slovesna obljuba, da bo kdo drugemu ali za drugega nekaj storil, dopustil ali trpel. Gre za enostranski pravni posel, za enostransko izjavo volje v korist drugega brez nasprotne obveznosti. Zato je svoboda in prostovoljnost izjave podvržena najstrožjim merilom, ko gre za presojo pravne veljavnosti prisege.Prisego je treba...
Sveti Urh
Na Svetem Urhu pri Ljubljani je bila od jeseni 1942 postojanka vaške straže, po ustanovitvi domobranstva pa domobranska postojanka. V noči na 19. september 1943 je postojanko, v kateri je bilo 36 mož, napadel 4. bataljon Cankarjeve brigade. V napadu je sodelovalo dvesto (po nekaterih virih tristo) partizanov, ki...
Komunistična kolaboracija s fašisti
Za začetek partizanske kolaboracije z italijanskimi fašisti na naših tleh bi nedvomno lahko šteli zvezo D'Amato – Kraigher. Poveljnik Varnostno obveščevalne službe (VOS) Vito Kraigher je preko svoje žene Emilije Kraigher v letu 1942 vzpostavil zvezo z Angelom D'Amatom, visokim italijanskim funkcionarjem, kasnejšim poveljnikom karabinjerjev. Na tej podlagi so...
Komunistična kolaboracija z nacisti
Rusko naklonjenost Nemčiji lahko zasledimo že precej pred drugo svetovno vojno. Ne nazadnje so bili mnogi ruski plemiči nemškega rodu, med njimi tudi carica Katarina Velika. Vojaško sodelovanje med Rusijo in Nemčijo je v 18. stoletju potekalo na visoki ravni. Med prvo svetovno vojno je Nemčija potrebovala končanje vojne...
Kolaboracija
Kolaboracija pomeni sodelovanje. Od druge svetovne vojne se tujka kolaboracija uporablja predvsem za sodelovanje z okupatorjem, tj. za sodelovanje z oboroženo sovražno silo, ki je vojaško zasedla državo. Pod vplivom Sovjetske zveze ima beseda kolaboracija zlasti pomen nedovoljenega sodelovanja.Sodelovanje z okupatorjem se deli na več vrst. Glavna ločitev je...
Žrtve revolucije pred organizacijo vaških straž
Čas druge svetovne vojne in okupacijo slovenskih dežel s strani okupatorja je Komunistična partija (KP) izkoristila za izvedbo komunistične revolucije, pri čemer je to lahko izvajala predvsem (ali samo) v Ljubljanski pokrajini, saj italijanske okupacijske oblasti vsaj sprva niso nastopile nasilno. Ljubljanska pokrajina je zaradi tega postala celo zatočišče...
Začetek revolucije
Komunisti so že pred začetkom vojne v Jugoslaviji naglašali, da je njihov glavni cilj revolucionarni prevrat in vzpostavitev novega svetovnega reda pod vodstvom Moskve. Pri ustvarjanju tega »novega reda« so na osnovi sporazuma Hitler–Stalin sodelovali tudi nacisti. To sodelovanje je prenehalo 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko...
Protiimperialistična fronta (PIF) – Osvobodilna fronta (OF)
Ob nemškem napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je bila Komunistična partija Slovenije (KPS) na podlagi sporazuma Hitler–Stalin agresorjeva zaveznica in je z njim aktivno kolaborirala na več področjih (sodelovanje v okupatorski upravi, sabotiranje jugoslovanske vojske, skupne naci-komunistične parade ob 1. maju, sodelovanje v okupatorjevi upravi … ). Ob...
Španski borci
Po izbruhu španske državljanske vojne je Kominterna pozvala komuniste na pomoč republiki. Številne komunistične partije so pričele z agitacijo in mobilizacijo prostovoljcev. Pod kodnim imenom Operacija X je Stalin španskim komunistom začel pošiljati sovjetsko orožje, za katerega je terjal plačilo v španskem zlatu. Količina poslanega orožja pa ni zadoščala,...
Komunistična partija (KP) Slovenije in priprave na revolucijo
Po 1. svetovni vojni se je delavska Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS) povezala s hrvaškimi in srbskimi socialisti v Socialistično stranko Jugoslavije. Leta 1920 se je od nje odcepilo revolucionarno krilo, ki se je kmalu zatem preimenovalo v KP Jugoslavije. Slovenski komunisti so se razglasili za sestavni del KPJ in...
Kaj je treba vedeti – Zgodovinska dejstva
Boljševizem se je polaščal tudi stroke. Skozi desetletja tako mnogi zgodovinarji razglašajo svojo ekspertnost, v resnici pa so do danes v službi ideologije. V uredništvu revije Zaveza smo poiskali strokovnjake, ki jih pri delu brezkompromisno vodita resnica in poštenost. Z njihovo pomočjo vam v zgoščenem leksikonskem slogu odstiramo nekatera...
Grahovo v ognju groze
Ko je z okupacijo aprila 1941 razpadel politični sistem predvojne Slovenije in so se razrahljali dotedanji družbeni odnosi ter se je začelo obdobje zelo negotove prihodnosti, so že 22. junija 1941 z napadom Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, ki je bila prva komunistična država na svetu in za vse komuniste obljubljena dežela, nastali ugodni pogoji za družbeni prevrat in izbruh svetovne revolucije, ki se prekriva s pravičnim bojem za nacionalno osvoboditev. Ideja takojšnjega odpora proti okupatorju je zato lahko izhajala samo iz neizmerne vere komunistov v zmago sovjetskega orožja, ki je bilo garancija tudi za zmago revolucije. Brez vere v odrešitev, ki je prihajala z vzhoda, se potem takem ne bi sprožila nobena partizanska puška. Ker so bili komunisti že pred vojno odločeni, da gredo v revolucijo za vsako ceno, je bila okupacija primerno izhodišče pri načrtovanju dokončnega boljševističnega prevrata ob koncu vojne. V normalnih razmerah ga ne bi bilo mogoče izpeljati. S spretno izdelano taktiko in po dovršeni krvavi strategiji pa je za njegovo uresničenje bilo mogoče prav med okupacijo izrabiti številna plemenita nacionalna čustva.
Odgovori na „Kviz zmage“
Objavljamo pravilne odgovore na vprašanja, ki so jih dediči revolucije na Slovenskem zavajajoče postavili slovenskim šolarjem v t.i. „Kvizu zmage“. Kviz je Društvo piscev zgodovine NOB poslalo vsem slovenskim osnovnim, splošnim in strokovnim srednjim šolam. Kviz je potekal od 1. februarja do 15. marca, ocenjevalna komisija se je sestala 31. marca 2010. Ta se je pred žrebanjem „seznanila s pravilnimi odgovori na postavljena vprašanja v kvizu“. ZZB NOB je izžrebane odgovore nagradila s skupno 6.500 €. Je mogoče resnico o zgodovini kupiti?