Po končani vojni leta 1945 je komunistična oblast za svoje nasprotnike poleg zaporov ustanovila tudi koncentracijska taborišča. Ustanavljala jih je OZNA, ki je z njimi tudi upravljala. Obstajala so naslednja komunistična koncentracijska taborišča:
- Teharje,
- Št. Vid nad Ljubljano (»škofovi zavodi«),
- Škofja Loka (grad),
- Studenci,
- Bresternica,
- Strnišče pri Ptuju,
- Hrastovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in
- Filovci v Prekmurju.
Najstrašnejši sta bili koncentracijski taborišči Teharje in Št. Vid nad Ljubljano, saj so večino zapornikov iz njiju odvedli v smrt in sta zato predstavljali taborišči smrti. V koncentracijskem taborišču Teharje je bilo poleg blizu 4.000 pripadnikov Slovenskega domobranstva zaprtih tudi več sto civilistov. V koncentracijskem taborišču Št. Vid nad Ljubljano pa so bili poleg civilistov in pripadnikov Slovenskega domobranstva zaprti tudi pripadniki vojaških formacij iz drugih območij Jugoslavije (hrvaški domobrani, ustaši, četniki, ljotičevci), vseh skupaj okoli 35.000 ljudi. Veliko večino teh civilistov in pripadnikov navedenih vojaških formacij so maja in junija 1945 pobili. Iz koncentracijskega taborišča Št. Vid nad Ljubljano so jih vozili na morišča v Kočevskem rogu, iz koncentracijskega taborišča Teharje pa na morišča v Zasavju (Stari Hrastnik) in v širši okolici Celja. Mladoletni pripadniki Slovenskega domobranstva so bili skupaj s civilisti zaprti tudi v koncentracijskem taborišču v Škofji Loki.
V ostalih koncentracijskih taboriščih so bili zaprti izključno civilisti, med njimi tudi starci in mlajši otroci. Največje med njimi je bilo koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju, ki je predstavljalo osrednje koncentracijsko taborišče za pripadnike nemške narodne manjšine iz vse Slovenije, ki so jih nameravali izgnati v Avstrijo. V njem je bilo zaprtih od 8.000 do 10.000 oseb. Mnogi, zlasti še otroci in starci, so v teh koncentracijskih taboriščih zaradi podhranjenosti, bolezni in izčrpanosti umrli, veliko zapornikov pa je bilo pobitih. Zadnji so bili (sredi januarja 1946) v smrt odpeljani zaporniki iz koncentracijskega taborišča Bresternica pri Mariboru.
Vsa koncentracijska taborišča so bila ukinjena do oktobra 1945.