Matica mrtvih

Uvod

Slovenski politični emigranti so že zgodaj začeli zbirati podatke o žrtvah komunistične revolucije. Vrh njihovih prizadevanj je t.i. Matica mrtvih, Bela knjiga slovenskega protikomunističnega upora 1941–1945, ki sta jo po dolgoletnem trudu in v več izdajah pripravila Zdravko Novak in Pavle Borštnik. Hvaležni smo Borštnikovi vdovi gospe Miri Adamič, da je po posredovanju Iva Jevnikarja zaupala Novi Slovenski zavezi objavo tega obsežnega seznama na naših spletnih straneh.

V Sloveniji so po osamosvojitvi nastali seznami, ki imajo podrobnejše in bolj preverjene podatke. Matica mrtvih pa obsega večje število imen pokojnih in lahko vzpodbudi nove raziskave. Četudi bi se zaradi objave tega seznama uveljavilo le eno samo novo ime zamolčane žrtve, bi bila objava dragocena. Vsekakor pa je objava pomembna že kot pričevanje o tem, kar so daleč od domovine in v težavnih razmerah naredili naši predhodniki.

Matica mrtvih je dokument pietete in kulture spominjanja, ki so ju preživeli demokrati v emigraciji gojili do pokojnih žrtev. Zato Matica mrtvih pove o odnosu naših političnih emigrantov do pokojnih več kot mnogo besed.

Iskrena hvala njenim avtorjem in sodelavcem!

Nova Slovenska zaveza, 20. 12. 2021

MATICA
MRTVIH

Poimenski seznam Slovencev, žrtev komunističnega nasilja v letih 1941–1945

Kirtland, Ohio, 2013

Velja kot rokopis – vse pravice pridržane

Pojasnilo

Pričujoči seznam žrtev komunistične revolucije v Sloveniji je bil sestavljen na osnovi sledečih virov:

Bela Knjiga slovenskega protikomunističnega upora, Cleveland, Ohio, 1975.

Bela Knjiga slovenskega protikomunističnega upora, II. Cleveland, Ohio, 1985.

Zasebni zapiski imen in podatkov, objavljenih v različnih slovenskih publikacijah.

Vse žrtve v letu 1941 in dve tretjini žrtev iz leta 1942, so padle PRED začetkom protikomunističnega upora v Sloveniji.

1941

25.marca leta 1941 je takratna jugoslovanska vlada sprejela zahtevo Nemčije in pristopila k »Trojnemu paktu« Rim-Berlin-Tokio. Dva dni kasneje so po vsej državi izbruhnile demonstracije, v Beogradu samem pa je skupina višjih častnikov jugoslovanske vojske izvedla državni udar, odstavila vlado Dragiše Cvetkoviča, proglasila nedoletnega kralja Petra II za polnoletnega in prevzela v njegovem imenu oblast v državi.

Kljub temu je vlada objavila, da bo spoštovala pakt z Nemčijo, ker naj bi bil glavni namen »upornikov« v resnici preklicati avtonomijo, ki jo je pol leta predtem dosegla Hrvaška z ustanovitvijo Banovine Hrvaške.

Toda Hitler, nemški Kancler, te razlage ni sprejel in 6. aprila 1941 je nemška vojska z vso silo napadla Jugoslavijo. Beograd je bil domala porušen, Hrvaška je oklicala neodvisnost in 17. aprila 1941 je jugoslovanska vojska kapitulirala. Jugoslavija je bila uničena, razdeljena med napadalce in nemočna doživela začetek najtežjega obdobja zgodovine svojih narodov, ki se je sprevrglo v – komunistično revolucijo.

Slovenija je bila razdeljena med tri države, Komunistična partija pa je novo nastali položaj izrabila za izvedbo svoje revolucije. Že po nekaj tednih so padle prve žrtve komunističnega terorja.

1941: 103

1942

Jeseni in pozimi leta 1941 je takoimenovana »Osvobodilna Fronta« razpredla svoje mreže predvsem po Ljubljanski pokrajini; pod italijansko zasedbo in po navodilih vodstva Komunistične partije je pričela uresničevati »drugo fazo« komunistične revolucije, ki predvideva »odstranitev vseh aktivnih in MOŽNIH nasprotnikov revolucije«.

Ustanovljena je bila Varnostno-obveščevalna služba – VOS, ki se je te naloge lotila z brutalno učinkovitostjo.

Število njenih žrtev je naraščalo iz dneva v dan in slednjič pripeljalo do aktivnega upora komunističnemu terorju.

Slovenijo je zajela državljanska vojna.

1942: 1492

1943

Potem, ko so se spomladi 1942 v spontan odgovor na teror komunističnih partizanov pojavile vaške straže in zaščitile slovenske vasi, je med ljudmi zraslo upanje, da bo ta samoobramba omogočila kolikor toliko znosno življenje v zasedeni Sloveniji.

Toda v zgodnji jeseni se je zrušila Italija, po dogovoru med zavezniki je vso italijansko oborožitev v Ljubljanski pokrajini prevzela partizanska vojska in nad slovenskimi vasmi se je odprlo peklo.

Grčarice, Turjak, Mozelj, Jelendol so neme priče teh strahot.