Odgovori na „Kviz zmage“

Kdaj se je v Sloveniji z zadnjim bojem na Poljani končala druga svetovna vojna?

1. 20. maja 1945. Ne

2. 15. maja 1945. Nemški general Löhr se je predal na Topoljščici 9. maja, na Poljani so kljub temu trajali boji do 15. maja, jetnike pa so morili partizani do 19. maja in jih nato zakopali na bližnjih njivah. Če je bil na Poljani zadnji boj vojne, pa je bil tam hkrati tudi prvi množični poboj vojnih ujetnikov na Slovenskem po končani vojni.

3. 1. maja 1945. Ne

Katere države so leta 1941 okupirale Slovenijo?

1. Avstrija. Ne

2. Ni bilo okupacije. Ne

3. Nacistična Nemčija, fašistična Italija, hortijevska Madžarska in ustaška NDH. Pravilno

Kdo je dal povelje „Napravite mi to deželo zopet nemško“?

1. Benito Mussolini. Ne

2. Adolf Hitler. Pravilno

3. Miklos Horty. Ne

Kako je ponosen in svobodoljuben slovenski narod sprejel okupacijo, ki mu je namenila uničenje, potujčenje ali preselitev?

1. Uprl se je in se boril za svoj obstoj in svojo svobodo za ceno življenj in žrtev. Ne. Boja proti okupatorjem, razen slučajnih, manjših spopadov ni bilo; bil je samo v besedah kot krinka za komunistično revolucijo, katere namen je bil likvidacija nasprotnikov in prevzem totalne oblasti

2. Počakal je na pravi trenutek za oborožen upor. Pravilno. Le komunisti so bili pripravljeni žrtvovati slovenski narod obrambi Sovjetske zveze in zmagi revolucije.

3. Potuhnil se je in previdno sodeloval s sovražnikom. Ne

Kdaj se je začel upor slovenskega naroda proti okupatorjem?

1. Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda aprila 1941, ki je kmalu prerasla v množičen vojaški in politični boj za svobodo. Ne. Aprila 1941 so komunisti ustanovili Antiimperialistično fronto proti zahodnim zaveznikom, ker sta bila Hitler in Stalin takrat zaveznika. Osvobodilna Fronta je bila ustanovljena po napadu Nemčije na SZ, julija 1941.

2. Po kapitulaciji Italije 1943. leta. Ne

3. Po izkrcanju zahodnih zaveznikov v Normandiji 1944. leta. Ne

Kdo je ustanovil Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF)?

1. Jugoslovanska begunska vlada v Londonu. Ne, ker je priznavala kot edino odporniško gibanje Četniške odrede pod poveljstvom jugoslovanskega vojnega ministra generala Draže Mihajlovića, ki se ni nikdar predal okupatorskim silam.

2. Komunistična partija Slovenije, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola, kulturni delavci. Pravilno

3. Nacionalisti. Ne. Ti so ustanovili Slovensko zavezo, ki je povezovala ilegalne organizacije namenjene za odpor okupatorju, imenovane Legije.

Kakšen je bil program OF?

1. Komunistična revolucija in državljanska vojna; preganjanje vernih katoličanov, cerkve in duhovnikov. Pravilno

2. Neizprosna oborožena akcija proti okupatorju; osvoboditev in združitev Slovencev; nepriznanje razkosanja Jugoslavije, pravica do samoodločbe; aktivno slovenstvo na temelju narodnih in človeških pravic; dosledna ljudska demokracija po osvoboditvi; poziv v partizane in narodno zaščito. Ne. To je bilo v programu napisano, a namen je bila revolucija za dosego oblasti v komunistični republiki sovjetskega tipa.

3. Obnovitev Kraljevine Jugoslavije. Ne

Kdaj se je začelo nasilje okupatorjev nad civilnim prebivalstvom?

1. Kot represalija zaradi partizanskih napadov na okupatorje. Deloma pravilno, ker so mnoge partizanske akcije brez potrebe izzvale okupatorjeve represalije. Ker je dolžnost okupatorja zagotovitev varnosti civilnega prebivalstva je bil tudi partizanski teror nad domačim prebivalstvom za okupatorje lahak izgovor za dodatno nasilje.

2. Takoj po okupaciji, nasilje fašizma nad Primorci pa že mnogo let pred vojno. Pravilno.

3. Ni bilo nasilja, le ukrepi za zagotovitev reda in miru. Ne.

Kako je bila organizirana OF?

1. Kot zveza političnih strank. Ne

2. Kot množično odporniško gibanje, ki je združevalo vse domoljubne sile v boju proti okupatorju in je imelo svojo radijsko postajo, partizanske enote in enote narodne zaščite, partizansko šolstvo, zdravstvo, kulturo, obrt, publicistično dejavnost; tako rekoč država v državi. Ne

3. Kot razširjena mreža komunistične stranke. Pravilno

Ali se je razen OF in njenih partizanskih enot v Sloveniji še kdo boril proti okupatorjem?

1. Ni bilo boja z okupatorji. Ne

2. Da, nacionalistični domoljubi. To so bili „četniki“

3. , kot del jugoslovanske armade pod poveljstvom generala Mihajlovića, na Primorskem organizacija TIGR, pa enote v okviru Slovenske Zaveze. Partizani so pričeli pripadnike teh skupin napadati in s tem pričeli svoj revolucionarni boj. Z izjavo 16.9.1941 so vse, ki so se organizirali za boj proti okupatorju pa se niso hoteli vključiti v njihovo OF označili za izdajalce in si tako lastili monopol nad osvobodilnim bojem

4. Ne, le OF z narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi Slovenije. Ne

Kdaj so okupatorji ustanovili, opremili in izurili oborožene enote, sestavljene iz slovenskih sodelavcev (kolaborantov)?

1. Niso jih ustanovili. Pravilno. Samoobrambne vaške straže so nastale spontano šele v drugem letu okupacije, eno leto po pričetku partizanske revolucionarne „vstaje“. Podobno so bili poldrugo leto kasneje ustanovljeni tudi domobranci iz potrebe domoljubnega prebivalstva, da se branijo pred nasiljem partizanov in likvidatorjev komunistične partije. Italijani in Nemci niso imeli namena braniti slovenskih vasi in ljudi pred teroristi, zato so dovolili samoobrambne varnostne oddelke.

2. Italijanski okupatorji 1942 MVAC (Milizia volontaria anticomunista), nemški okupatorji po italijanski kapitulaciji jeseni 1943 (slovensko domobranstvo). Ne

3. Takoj po okupaciji. Ne

Ali so poleg oborožene kolaboracije uporabljali okupatorji še kakšne druge oblike nedovoljenega sodelovanja prebivalstva?

1. Da: vohune, člane fašistične in nacistične stranke, vrinjence, raztrgance, wehrmane in druge izdajalce ter podkupljene sodelavce. Deloma pravilno. Ob prihodu okupatorjev leta 1941 so komunisti navdušeno sprejemali Hitlerjeve nacionalsocialiste ali naciste. To se je spremenilo šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Članov nacistične ali fašistične stranke v Sloveniji ni bilo.

2. Da, le izjemoma. Deloma pravilno

3. Ne. Ne

Kakšna je bila v času vojne vloga ljubljanske škofije?

1. S sodelovanjem z okupacijskimi oblastmi je blažila trpljenje prebivalstva. Pravilno. Posredovala je tako za kristjane, kakor za komuniste in za Jude, ki so bili preganjani ali zaprti.

2. S silovito antipartizansko-antikomunistično propagando in neposrednim vplivom duhovščine je pomagala okupatorju organizirati pomožne policijske enote za boj proti partizanom. Ne. Storila je le svojo dolžnost s tem, da je obsodila marksizem kot zmoto in likvidacije, ki so jih izvajali komunisti nad demokratičnimi in vernimi rojaki, kot zločin.

3. Skrbela je za duševni blagor vernikov. Pravilno

Ali je bila po mednarodnem pravu in po konkretnem kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije, ki je bil tedaj v veljavi, kolaboracija (sodelovanje) z okupatorjem dovoljena?

1. Kolaboracija, ki škoduje prebivalstvu in koristi okupatorju (imenovana tudi izdajstvo), je bila prepovedana in zagrožene so bile stroge kazni, za sodelovanje v boju na strani okupatorja celo dosmrtna ječa ali smrtna kazen. Ne. Kolaboracija je bila prepovedana, če je podpirala sovražnikove vojne in politične cilje, oziroma dejanja v škodo prebivalstva. Take kolaboracije pri nas ni bilo. Kaznivega dejanja sodelovanja z okupatorjem ni poznal niti med vojno veljavni „Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije“, niti povojni komunistični zakoni, pa tudi ne sedanji slovenski kazenski zakonik. Zato tudi ni bilo predvidene nikakršne dosmrtne ječe ali smrtne kazni. Za služenje v sovražni vojski pa je isti zakonik predvideval kazen 10 let zapora.

2. Kolaboracija ni bila prepovedana, čeprav je moralno nedopustna. Ne

c) Dovoljena je bila taktična kolaboracija z okupatorjem. Pravilno. Kolaboracija v prid prebivalstvu je dovoljena, kolaboracija pri vzdrževanju življenjske in premoženjske varnosti pa je bila obvezna. Kolaboracija z okupatorjevimi policijskimi silami oziroma silami za vzdrževanje varnosti pri policijskih aktivnostih je dovoljena. Vaške straže in domobranci so dobili orožje od okupatorja izključno za samoobrambo. Tako sodelovanje z okupacijsko oblastjo je dovoljeno povsod na svetu.

Koliko Slovencev so nacistični okupatorji izgnali iz Štajerske?

1. Načrtovali so izgon 260.000 Slovencev, dejansko pa so jih preselili 63.000. Pravilno

2. Vse Slovence, razen folksdojčerjev. Ne

3. Samo tiste, ki so to želeli ali na to pristali. Ne

Koliko Slovencev je bilo zaprtih v nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih, imenovanih taborišča smrti (npr. Dachau, Rab, Rižarna, Jasenovac, Ljubelj)?

1. Zapirali so samo komuniste. Ne

2. Zaprtih je bilo 62.000 domoljubov, od tega jih je umrlo ali bilo sežganih 11.800. Pravilno, a je treba pojasniti, da je bilo med žrtvami okupatorjev veliko demokratičnih domoljubov, česar gornje vprašanje ne pojasni.

Neznano število partizanskih sodelavcev. Pravilno.

V okupatorskih zaporih je bilo v letih okupacije 1941-1945 krajši ali daljši čas zaprtih 84.000 Slovencev, 4300 so jih ustrelili kot talce. Zakaj?

1. Ker so bili krivi upora proti legalni oblasti. Ne

2. Ker so jih zalotili z orožjem v roki. Ne

3. Ker so okupatorji s terorjem hoteli zadušiti narodni odpor. Pravilno

Predvsem v letih 1941 in 1942 je pobegnilo večinoma iz nemške okupacijske cone na italijansko stran 19.000 Slovencev (begunci). Zakaj?

1. Ker so imeli sorodnike na drugi strani. Ne

2. Iz strahu pred nasiljem, ki so ga izvajali okupatorji nad vsemi zavednimi Slovenci. Pravilno. Iz istega razloga je leta 1945 pobegnilo pred komunisti v tujino nad 30.000 Slovencev.

3. Ker se ideološko niso strinjali z nacizmom. Deloma pravilno

V nemški, italijanski in madžarski vojski je bilo okoli 80.000 nabornikov (prisilnih mobilizirancev), od katerih se je 15.000 vrnilo ranjenih, doslej ugotovljenih padlih je bilo 11.000, veliko je pogrešanih. Zakaj so stopili v okupatorske vojske?

1. Ni bilo resničnih prisilnih mobilizirancev. Ne.

2. Ker je okupator potreboval vojake za svoje vojskovanje. Deloma pravilno

3. Ker so bili v nasprotju z mednarodnim pravom prisilno mobilizirani. Pravilno

Kakšna je bila škoda, ki so jo okupatorji povzročili slovenskemu narodnemu bogastvu?

1. Več škode so povzročili partizani kot okupatorji. Pravilno

2. Okupatorji so med vojno požgali 217 vasi in uničili 24.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, uničevali poljščine, ropali imovino in živino. Vojna škoda je bila ogromna in do danes samo delno povrnjena. Deloma pravilno, ker v naveden številu niso ločene vasi in poslopja uničena po partizanih.

3. Okupacijske države so po vojni v obliki reparacij poravnale škodo, ki so jo povzročile. Ne, ker reparacije niso pokrile vse škode in ker del reparacij ni nikoli prišel do vseh oškodovanih.

Okupatorji so vojaško, policijsko in upravno obvladovali okupirana območja s številnimi utrjenimi postojankami v vseh večjih krajih. V sredini leta 1944 je bilo teh postojank v Sloveniji 720 s 120.000 dobro oboroženimi vojaki in s slovenskimi domobranci, ki jih je bilo ob koncu vojne okoli 18.000. Ta vojska je bila številčno trikrat do štirikrat močnejša od partizanske vojske, po oborožitvi in drugi vojaški tehniki pa še veliko bolj. Kako to, da okupatorjem kljub velikanski vojaški premoči in kljub odločni podpori cerkve v Ljubljanski pokrajini ni uspelo streti odpora in uničiti partizanske vojske?

1. Ker je bila na strani upora proti okupatorjem velika večina slovenskega ljudstva, ljudstva pa ni mogoče premagati, če se na življenje in smrt bori za svojo svobodo. Poleg tega so bili partizani del velike zavezniške protihitlerjevske koalicije. Ne. Leta 1944 in 1945 ni bilo v Sloveniji 120.000 nemških vojakov, temveč v glavnem policijske enote. Partizanski teror je bil v teh letih praktično strt in maja 1945 so zasedle Slovenijo divizije 2.. 3. in 4 armade redne komunistične jugoslovanske vojske, opremljene s težkim orožjem, s tanki, letali in ladjami. Tudi Ljubljano je pred slovenskimi partizani zasedla 29. hercegovska, muslimanska divizija. Domobranci se torej niso umaknili pred partizani, ampak pred redno armado, proti kateri se niso nikoli bojevali.

2. Ker je partizanom pomagala Sovjetska zveza. Pravilno

3. Ker so imeli pri nas še premalo vojske in tehnike. Ne

Kako velika je bila partizanska vojska Slovenije?

1. Bilo jih je kakih 10.000. Ne, ker se je s časom število spreminjalo. Uradna zgodovina NOB navaja, da je bilo ob koncu vojne v Sloveniji 25.000 partizanov

2. V štiriletnem boju se je zvrstilo 100.000 borcev, od katerih jih je izgubilo življenje okoli 30.000, na koncu vojne pa je ta vojska štela 37.000 mož in imela 31 brigad v sedmih divizijah. Ne, ker so bili partizani ob koncu vojne del jugoslovanske komunistične armade. Uradna zgodovina NOB navaja, da je med vojno padlo 27.000 partizanov.

3. Ni bila velika. Ne, iz istega razloga.

Kdo so bili glavni politični voditelji OF?

1. Dr. Marko Natlačen, dr. Lambert Erlich, dr. Stanko Kociper, Ljubo Sirc. Ne

2. Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Josip Rus, Josip Vidmar, Edvard Kocbek. Pravilno

3. To zgodovinsko ni raziskano. Ne

Kdo so bili po vrsti komandanti Glavnega štaba slovenske partizanske vojske?

1. Franc Leskošek Luka, Ivan Maček Matija, Franc Rozman Stane, Dušan Kveder Tomaž, ob vrhovnem komandantu Jugoslavije maršalu Josipu Brozu Titu. Ne, ker se sprva Tito ni imel za maršala in si je ta naslov nadel kasneje.

2. Semič Daki, Luka Suhadolc, Aleš Bebler. Ne

3. Imena komandantov niso znana. Ne

Kdaj je bila sprejeta odločitev o priključitvi Primorske k matični domovini Sloveniji?

1. Po osvoboditvi maja 1945. Ne. To je bilo po podpisu mednarodnih pogodb leta 1954 v Londonu in sporazumu v Osimu leta 1975, po katerih je ostal velik del slovenske Primorske, Beneške Slovenije in Rezije pod Italijo, pred vsem zato, ker je bila komunistična Jugoslavija ob koncu vojne eksponent Stalina in Sovjetske Zveze. Zato so zahodni zavezniki skušali poriniti jugoslovansko (slovensko) mejo čim bolj proti vzhodu. Tako smo izgubili velik del slovenske obale in prebivalstva na Primorskem.

2. Z odlokom vrhovnega plenuma OF 16. 9. 1943, potrjena na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943 in sprejeta na zasedanju Avnoja 29. novembra 1943. Ne. To je bila izjava, ne odločitev.

3. Z odlokom kraljevske vlade v izgnanstvu v Londonu 1944. Ne

Slovenska partizanska vojska je bila del velike zavezniške koalicije pod vodstvom ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zakaj so ti zavezniki pomagali partizanom z orožjem, opremo, letalstvom, s sprejemom ranjencev itd.?

1. Zaradi pritiska Sovjetske zveze. Pravilno

2. Ker so partizanske enote veliko prispevale v zavezniškem boju proti nacifašističnim državam, saj so na naših tleh zadrževale 10 do 15 sovražnih divizij, ob ofenzivah tudi več, rušile železniške proge, reševale zavezniške pilote itd. Od sredine 1943 so boj slovenskih partizanov spremljale neposredno tudi zavezniške vojne misije pri glavnem štabu in štabih večjih enot. V boju s sovražniki je padlo ali bilo pobitih okoli 30.000 slovenskih partizanov in aktivistov OF. Vseh slovenskih žrtev v drugi svetovni vojni pa je bilo 82.000 in veliko večino teh so povzročili okupatorji in njihovi sodelavci. Ne. Največ teh žrtev so povzročili partizani med revolucijo in po njej.

3. Samo zaradi prijateljevanja s slovenskim in drugimi jugoslovanskimi narodi. Ne

Kdaj je bila Titova partizanska vojska (NOV in POJ) priznana za zavezniško vojaško silo na Balkanu?

1. Ob Titovem srečanju s Churchillom v Caserti 1944. leta. Zavezniki so vojaško priznali partizansko vojsko ob Titovem sestanku s poveljnikom zaveznikov za Sredozemlje dne 6. 8. 1944. v Caserti in z Winstonom Churchillom dne 12. 8. 1944 v Neaplju.

2. Na teheranski zavezniški konferenci leta 1943. Ne

c) Pred zavezniškim izkrcanjem v Italiji 1943. leta Ne.

Kako so okupatorji in njihovi sodelavci ravnali z ujetimi partizani?

(Vprašanje ne upošteva, da je med vojno divjala v Sloveniji komunistična revolucija in ne pojasni kdo naj bi bili sodelavci okupatorja. Vaške staže in domobranci so bili ustanovljeni le kot obramba pred partizanskim revolucionarnim nasiljem in njih ravnanje z ujetimi partizani je bilo vsekakor bolj človeško kot ravnanje partizanov z ujetimi nasprotniki.)

1. Razorožili so jih in jih poslali domov. Deloma pravilno.

2. Sprejeli so jih v svoje enote. Deloma pravilno.

3. Večinoma so jih po zajetju pobili (kar 4500) ali poslali v koncentracijska taborišča, kjer jih je veliko pomrlo. Niti vaški stražarji, niti domobranci niso imeli taborišč, kamor naj bi pošiljali jetnike. Morali so jih predati okupatorju …

Pred drugo svetovno vojno, v bivši kraljevini Jugoslaviji, je bila Slovenija (brez Primorske) upravna enota, imenovana Dravska banovina. Po osvoboditvi je bila Slovenija konstituirana kot republika v zvezni državi Jugoslaviji in je imela večino značilnosti države. To je leta 1991 bistveno pripomoglo k razglasitvi samostojnosti. Kdaj so bili torej ustvarjeni temeljni pogoji za samostojno slovensko državo?

1. V kraljevini Jugoslaviji. Deloma pravilno

2. V drugi svetovni vojni, ko je istočasno z bojem proti okupatorjem nastajala tudi nova oblast, ki je po osvoboditvi prerasla v republiko kot državo znotraj Jugoslavije in je bila razglašena za samostojno državo 25. 6. 1991. Ne. Osamosvojitev je omogočil razpad Sovjetske zveze in komunistične totalitarne Jugoslavije. Slovenija se ni osamosvojila zaradi NOB ampak kljub NOB. Osamosvojila se je z bojem proti temeljni pridobitvi NOB, to je proti totalitarni Titovi Jugoslaviji in njeni zločinski armadi.

3. Z vstopanjem v Evropsko unijo in Nato. Ne.

Ali je res, kot trdijo nekateri, da se je bilo v Sloveniji med drugo svetovno vojno prvenstveno treba boriti proti komunizmu, ki je bil nevarnejši od okupatorjev, s čimer tudi opravičujejo kolaboracijo?

1. Ne, ni res. Komunistične partije na vsem svetu in tudi pri nas so bile sestavni del velike zavezniške koalicije pod vodstvom ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki so se na življenje in smrt borile proti največjemu zlu tistega in vseh časov: nacizmu in fašizmu. Takrat je šlo torej za boj proti nacifašizmu in ne proti komunizmu. Ne. Tako je bilo povsod na svetu razen v Jugoslaviji, kjer so komunisti izrabili okupacijo za pričetek revolucije. Zato položaja v Sloveniji med vojno ni mogoče primerjati s položajem drugod po svetu, kjer so komunisti sledili navodilom Stalina, naj čakajo z revolucijo na čas po vojni. Jugoslovanski komunisti se tega niso držali. Odtod potreba oborožene samoobrambe pred partizani, ki so bili hote ali nehote orodje jugoslovanske komunistične partije, ki edina v Evropi ni sledila Stalinovim navodilom glede odložitve revolucije, dokler traja vojna proti fašizmu in nacizmu..

2. O tem so bili mnogi prepričani tedaj in so še danes. Pravilno

3. Da, ker so komunisti dajali prednost razrednemu boju, ne boju proti okupatorjem. Pravilno

Ali je bila NOB dejansko državljanska vojna?

1. NOB je bil predvsem boj za narodno osvoboditev, istočasno pa so se partizani bojevali tudi za spremembo oblasti in za socialno pravičnost, torej je bila tudi socialna revolucija. Ne. Bila je orodje revolucije, ki je privedla do državljanske vojne.

2. NOB je bil dejansko komunistična revolucija. Pravilno

3. Komunisti so izkoristili NOB, da so se polastili oblasti. Pravilno.

Ali je s povojnimi usmrtitvami vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče opravičiti teror, ki so ga izvajali med vojno okupatorji in njihovi sodelavci nad slovenskim prebivalstvom?

1. S smrtjo so izbrisali svojo krivdo. Ne. Krivde ni bilo in pomorjenih ni obsodilo nobeno sodišče. Poboj jetnikov je zločin proti človeštvu, obsojen po mednarodnem pravu, ki ne zastara.

2. To je bil obračun s političnimi nasprotniki. Pravilno.

3. Ni mogoče, čeprav so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti. Je pa treba upoštevati, da so veliki zavezniki sklenili v Moskvi, v Teheranu in na Jalti, da bodo vojni zločinci kaznovani od narodov, nad katerimi so izvajali teror. So bili pa tudi izraz zmagoslavja in maščevanja. Pravilno, da je bil to izraz maščevanja v posameznih primerih, kot politična odločitev partije pa je bilo to sistematično iztrebljanje potencialnih političnih in idejnih nasprotnikov, ki bo nekoč obsojeno.

Katere vrednote so najbolj gojili partizani in drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja Slovenije v času druge svetovne vojne 1941-1945?

1. Enake kot drugi ljudje. Ne.

2. Varnost, rodoljubje, preskrbljenost, koristoljubnost, nevtralnost. Ne

3. Domoljubje, nacionalni ponos, svobodoljubje, pogum, tovarištvo, antinacizem, antifašizem, solidarnost, humanost (zlasti tudi skrb za ranjence), socialna pravičnost. Ne. Njih voditelji niso gojili vrednot marveč sovraštvo do idejnih nasprotnikov in željo po popolni oblasti in so s tem nagibom pričeli pobijati slovensko civilno prebivalstvo že jeseni 1941. Pomorili so čez tisoč slovenskih civilistov in sejali teror preden je bila ustanovljena v obrambo pred njimi prva vaška straža. in nadaljevali z umori še mesece po kocu vojne.

Kakšen je bil partizanski pozdrav?

1. Za domovino – naprej! Ne

2. V boj – za svobodo! Ne

3. Smrt fašizmu – svoboda narodu! Pravilno, vendar ta zunanjost ne odgovarja njihovemu pravemu namenu.

Ali so v uporu proti okupatorjem med NOB sodelovali tudi pionirji in mlajši mladinci?

1. Ne. Ne. Partija je izrabljala tudi otroke.

2. Da v velikem številu kot kurirji, obveščevalci, spremljevalci, vodiči, delavci v partizanskih delavnicah itd. Ne.

3. Da izjemoma. Pravilno.