Številka 103
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Usoda otrok v koncentracijskem taborišču Sterntal
V Strnišču je obstajalo večje taborišče (barakarsko naselje) že pred 2. sv. vojno. Med 1. sv. vojno so v tem kraju avstro-ogrske oblasti zgradile velik lazaret (vojaško bolnišnico) za ranjence s soške fronte. Ne vemo natančno, koliko vojakov se je zdravilo v tem lazaretu niti koliko jih je tu...
Kulturni molk – to je bil zločin!
Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem – I. del*Tokrat smo k pogovoru povabili akademika, klasičnega filologa in občasnega sodelavca revije Zaveze prof. dr. Kajetana Gantarja. Brez oklevanja je sprejel naše povabilo, saj, kot je zapisal, »čutim nekak moralni dolg do tistih mojih zdaj že pokojnih znancev in kolegov,...
Jesenski žarki v Kočevskem rogu
Gozd pod Krenom počiva v popolni tišini. Jesenski dan je sončen, miren, brez vetra, prijetno ohlajen. Jutranja meglica se umika žarkom mehke svetlobe. Na nebu sanjarijo koprenasti oblački. V redkem gozdu so natresene manjše, z zelenim mahom porasle skale. Vmes šumijo preproge suhega jesenskega listja. Prameni žarkov se poigravajo...
V očeh neumnih se zdijo mrtvi
2Božja beseda iz Knjige modrosti pravi, da so »duše pravičnih v božji roki«. Niso v človeških rokah. Mnogi si predstavljajo, da so življenja ljudi v njihovih rokah. Tako mislijo celo starši ali 'predstojniki', predvsem pa vladarji in oblastniki, popolnoma pa so si lastili življenja totalitarni oblastniki. A žal se...
Drugačno pesem zapojmo, veselejšo
*UvodDragi rojaki, spoštovani ljudje dobre volje! Vesela in ganjena sem, da vas smem pozdraviti na Svetih Višarjah, na tem svetem kraju, kjer se že stoletja v medsebojnem spoštovanju srečuje troje sosednjih narodov in kjer se že več kot četrt stoletja vsako leto zbirajo romarji treh Slovenij, da bi na...
Nestabilnost kot nuja
Ob mehkem prelomu s totalitarno predhodnico navdušenja v mladi državi Sloveniji ni manjkalo. Čeravno je bilo veselje iskreno, pa mu je bila očitno primešana tudi lahkotnost, ki se ni zavedala resnosti položaja niti ni kazala omembe vredne volje, da bi ga premotrila. Jasno je, da je dosti lažje stvari...
Prvi meseci v taborišču
Kot smo že zapisali v pretekli številki, se je sredi maja 1945 v taborišču v Monigu v bližini italijanskega mesta Treviso znašlo okoli 1.500 Slovencev, večinoma doma z Dolenjskega in Notranjskega ter deloma iz Ljubljane, v taborišču pa so bivali tudi begunci drugih narodnosti, med drugim Poljaki, Hrvati, Francozi...
Tri sestre klarise na griču
Kakšna neki je bila v Sloveniji pomlad leta 1978? Kaj se je tedaj dogajalo? Katere stvari so ljudem – našim ljudem – legale na dušo s skrbjo in žalostjo? Morali bi odpreti časopise s poročili o revolucionarnih proslavah in izvlečki partijskih govorov, če bi si hoteli obuditi vzdušje tistih...
Kako to, da se levica uspešno izmika odgovornosti za genocid
Naše mladine ne poučujejo o resnični strahotnosti komunističnih množičnih pomorovTeden ali dva pred božičem sem se v družbi ob kozarcu pogovarjal z osebo, za katero se je izkazalo, da je učiteljica zgodovine na eni prestižnih britanskih šol. Naneslo je, da sva se začela pomenkovati o Stalinu in učiteljica je...
Ignoranca in prihodnost
Prezvetnost in prisebnostVečkrat berem ali slišim, da je dejavnost Nove slovenske zaveze in s tem tudi revije Zaveza anahronistična, da je posvečena izgubljeni stvari in ni kaj prida več kot brezplodno nostalgično objokovanje družbenih razmer pred drugo svetovno vojno, morda celo nekakšen ventil za frustracije zgodovinskih poražencev. Skratka, da...
Gari Kasparov: Zima prihaja – Zakaj je treba ustaviti Vladimirja Putina in sovražnike svobodnega sveta
Kasparov se je rodil kot Gari Kimovič Vajnštejn, očetu judovskega rodu (Wainshtein) in materi Armenki s priimkom Kasparjanova v Azerbajdžanu. Na Kavkazu je tudi sicer narodnostno zelo mešano pa tudi versko pestro območje. Mladi Gari je od mladih nog iskal svoje mesto v družbi in doživljal svoj židovski priimek...
Boj za prihodnost – Ali kako nikoli ne izgubiti oblasti
»Ljudska demokracija je najdražja pridobitev osvobodilnega boja (Edvard Kocbek). Žal ta pridobitev ni bila uresničena po zmagovitem osvobodilnem boju, dosledno pa tudi ne po osamosvojitvi, ki je kronala osvobodilni boj. OF si je ta cilj postavila v središče svojega programa. Z njim so bile povezane vse druge zahteve slovenskega...
Marjan smolik
Dr. teologije, prelat in profesor Marjan Smolik je bil rojen kot edinec 3. septembra 1928 v Dobu pri Domžalah očetu Rupertu in materi Angeli. Starša sta bila učitelja na Koroški Beli, kjer je z njima živel tudi Marjan. Od tam je odšel na šolanje v škofove zavode v Šentvidu,...
»Osvobodilni boj« v horjulski dolini
Prvi Kako se je začelo v letu 2017. Verjetno bodo nekateri rekli ali vsaj pomislili: Ali še ne bodo nehali? Ne, ne bomo! Dokler bodo na oni strani govorili in pisali, da so naši ljudje, katerih kosti so pred kratkim pobrali iz Barbarinega rova, in tisoči drugih, ki še...
Mirko Kambič
Figure 1. V 98. letu svojega bogatega življenja je 22. januarja letos umrl profesor Mirko Kambič. Kdor vsaj površno pozna našo revijo Zaveza, ve, da se skoraj vsaka od njenih več kot sto številk, ki so do sedaj izšle, ponaša z nekaj njegovimi fotografijami. Ponosni smo na to in...
Mirodol – Dolina žalostnih spominov
Danes se bomo pomudili na tistem koncu naše domovine, ki se razprostre pred očmi prebivalcu Podsmreke, rojstnega kraja Josipa Stritarja, v dolini Mirodolski. Kaj je občudoval pisatelj? »Dolinica ne preširoka; griči ob straneh, višji in nižji, z njivami počez prepasani, po njih vrhovih prijazne vasice s tremi, štirimi belimi...
Ciril Armeni
Primarij, dr. medicine in dr. dentalne medicine Ciril Armeni je bil rojen 30. junija 1927 v Dolenjskih Toplicah, umrl pa je v Ljubljani 24. 11. 2016. Skoraj do smrti je živel kot zdravnik urgentne medicine na svojem domu v Ljubljani – dolga leta kot vdovec – in sam skrbel...
Spomini 1939-1945 – IV. del
Od jeseni 1943 do pomladi 1944Pozneje proti zimi je dala vsaka hiša majhno sobo za nas. Bili smo skoraj kot doma. Ko so okoli kmetje kuhali žganje, so tudi naši radi hodili poskušat. S seboj so radi vzeli Šnopcarja, da je Jakše pravil še več šal tisto noč, vse...
Da se jih ne pozabi!
Zasluge partizanskih narodnih herojev ali zločin, ki nikoli ne bi smel zastarati! Žrtvi komunizma sestri Tončka Kunc in Ana Kunc, por. DovčNekje v začetku marca 2002 me je sovaščan g. Ivan Hrovat, ki je bil marca 1943, ko so partizanske brigade napadale Suho krajino, na postojanki vaških stražarjev in...
Priporočamo
Figure 1. Temelj prihodnosti Zbornik ob 70. letnici konca vojne in revolucijeKar bomo namreč Slovenci v prihodnosti potrebovali, je mogoče povzeti v dve postavki: na eni strani skrajna prisebnost in začetno nezaupanje do vsega utopičnega, izostreno oko za razločevanje med resničnimi in prividnimi narodovimi interesi; na drugi strani pa...
Popravek:
Uredništvo prosim za popravek, ki se nanaša na objavljeni prispevek »Oskar Obajdin – model za kip pionirja – partizanskega kurirja« (Zaveza 102, str. 42–57).Pravilni kronološki podatki so:Kip je oblikovala kiparka Milena Dolgan v črmošnjiškem župnišču leta 1944 ali leta 1945.Partizani so zasedli črmošnjiško župnišče 17. oktobra leta 1944. Oskar...
Boli in spremlja me tihi jok rojakov
Ob začetku 2. svetovne vojne so »neznanci« v gozdiču nad marijapoljskim Sokolskim domom v smeri Zaloga ubili poštarja, ki je raznašal pokojnine. Slovencem so s tem nakazali, da prihaja čas za komunistično revolucijo, ki ne bo priznala nobenih pravnih meril, pa tudi ne desetih Božjih zapovedi.Iz otroka sem se...