Številka 37

Frankfurter Allgemeine Zeitung, 13. 4. 2000, Prevedel Janko MačekGore trupel so blagovna znamka totalitarnih režimov; blodne predstave in protičloveške utopije so opora sistema in hkrati zagovor zaradi tako imenovanih višjih ciljev zagrešenih zločinov. Teror je sredstvo za zaščito oblasti. V Črni knjigi komunizma so navedene žrtve, za katere bi...

Znani nemški dnevnik Frankfurter allgemeine Zeitung je pred kratkim objavil zanimivo razpravo o odpravi krivic, ki jih je komunistični totalitarni režim povzročil v Vzhodni Nemčiji – Nemški demokratični republiki. Razpravo je napisal profesor dr. Thomas Hoppe, predavatelj socialne etike na univerzi v Hamburgu in ji dal naslov: Med zasledovalno...

Figure 1. Odkar je dr. Franc Zagožen na čelu nove, združene krščanske stranke, so njegova dejanja in njegove besede stopile v središče naše politične pozornosti. Čeprav tudi prej ni bil na obrobju, je to, kar sedaj pove in naredi, postalo predmet natančne analize tistih, ki politiko delajo, in tistih,...

Leta 1942 so bili binkoštni prazniki že v maju. 26. maja je bil torek in prvi delovni dan po praznikih, ko naj bi z bodečo žico obdana Ljubljana spet začutila normalni vsakodnevni utrip. Toda streli, ki so nekaj pred osmo uro zjutraj odjeknili v Streliški ulici in dobro uro...

Šmartno v Tuhinjski doliniTuhinjska dolina se v dolžini 30 km vleče od Kamnika do Vranskega v Celjski kotlini. Nekateri jo poznajo kot bližnjico med Gorenjsko in Štajersko, znana je pa tudi kot zelena dolina s še dokaj neokrnjeno naravo, ker industrija vanjo še ni prodrla. Že v srednjem veku...

Laž je prišla še v tretjo krčmo. Tudi tukaj hoté vedeti, kaj je kaj novega po božjem svetu, in Laž jim pove, da je videla goreti morje; sto oralov ga je zgorelo noter do tal. – Ti kmetje pa so bili vroče krvi in kar koj so se razvneli:...

Belokranjska zgodba Čim pozneje kdo odkrije Belo krajino, tem bolj ga ta preseneti. Da pa je Belo krajino treba odkriti, je tako res, kakor je res, da mora večina Slovencev odkriti pokrajino onstran Mure ali pa katero od dolin, ki se z naših zahodnih gora spuščajo v Furlansko nižino...

Začela sem jo videvati kmalu po letu 1950, ko je prihajala k nedeljski maši v župnijsko cerkev svetega Jakoba v Škofji Loki. Nisem še vedela, kdo je in od kod, toda na njenem obrazu in v njenih očeh sem takoj opazila nekaj posebnega. Kar precej časa je preteklo, da...

Na prvi petek v mesecu aprilu, četrtega postnega tedna, me je sončno pomladno jutro pozdravljajo na pokopališču ob farni cerkvici na griču – tokrat onstran Karavank: v Kotmari vasi v Rožu na Koroškem. Hijacinte in narcise po gomilah, brsteče zelenje okoliških travnikov in gozdov, zasneženi vrhovi Karavank so objemali...

Ena od stvari, ki so me vedno znova vznemirjale in me še vedno na neki način vznemirjajo, me od časa do časa obidejo, je razmišljanje o tem, kako se je počutil običajen človek, ko se je končala druga svetovna vojna. Kaj je razmišljal, kako je gledal na vse skupaj....

Križev pot iz Vetrinja do Teharij 28. maja so nam rekli, da nas bodo prepeljali v Italijo. Že zjutraj so Angleži naložili na kamione del našega gorskega bataljona in odpeljali iz taborišča po cesti na desno. Okrog enajste ure so se vrnili in naložili še nas ostale. Odpeljali so...

Junija meseca 1990 je bil lep sončen dan, ko sem se dogovoril z gospodom Ivanom Kamenškom iz Bukovžlaka. Pričakoval me je. Usedel se je v moj avto in odpeljala sva se na Teharje, kjer je bilo včasih taborišče. Delavci so s stroji premetavali zemljo v sredini prvega odlagališča (odlagališča...

Ostrmela je, ko se ji je na ekranu nenadoma naslikal obraz človeka, ki ga še danes ne more pozabiti, čeprav si to želi. Okrogel in rdečeličen, s plešo nad čelom, s sivečo obrobo senc in ušes, s kratko pristriženimi sivimi brki, kar še posebno poudarja moč mesnatih razpotegnjenih ust....

PRVIČ sem jih srečal in doživel konec oktobra triinštiridesetega v šoli za radiotelegrafiste v Črmošnjicah, na vzhodnem obrobju roških gozdov. Tam so se zbrali povečini mobiliziranci iz Dolenjske, študentje iz novomeške gimnazije, fantje iz Bele krajine in od Kočevja. To je bil naš prvi dotik s stvarnostjo vojne. Tiste...

Vsako leto pred cvetno nedeljo greva z možem na morje, kjer obreževa oljke in rožmarin. Pravzaprav gre zadeva takole: mož obrezuje oljke, sama pa potem te veje in vejice razrežem na primerne kose, iz njih oblikujem svežnje, jih zavijem v časopisni papir (časnik Delo je zaradi velikega formata kot...

Hinjski župnik mu je obljubil, da mu bo pokazal pot do strašnih roških brezen. Njemu so zanje povedale ženske, ki so že leta 1947 našle pot tja s pomočjo prijaznega logarja. Z domačim župnikom so se odpravili na posvečeno romanje. Skrbno si je zapisal kilometre na števcu, zabeležil si...

Ja, ja, čas pa res hiti. Ne morem si kaj, da ne bi tega znova zapisala. Majke mile, ta nesrečni referendum je bil že, skoraj bi lahko rekla davnega leta 1996. Kdo bi verjel, da je že toliko časa preteklo od takrat. Zakaj sem rekla davnega? Zato, ker se...

Iz daljšega spisa Jožeta Hubada objavljamo med aktualnimi temami naslednji odlomek o mednarodnopravnih vidikih t. i. domobranske prisege.Pomudimo se zdaj pri osrednjem dokumentu slovenskega domobranstva, pri domobranski prisegi. V mednarodnem pravu je prisega lojalnosti predvidena, če okupator domačim silam izroči orožje za varstvo reda in miru. Vendar so Nemci...