Številka 4

Z dosego neodvisnosti Slovenije je tudi za Slovence v zdomstvu končano neko zgodovinsko obdobje. Nastanek demokracije, osamosvojitev Slovenije in reševanje nekaterih problemov iz prejšnjega totalitarnega sistema izpolnjuje bistvene zahteve nekdanje slovenske politične emigracije.Sedanja vlada je hitro razglasila prenehanje delovanja politične emigracije, kajti svobodna in politična Slovenija nima več enostranskega...

Dejanje genocida se nanaša tako na psihično kot fizično uničevanje določene skupine ljudi. Izvaja ga nasprotna skupina, ki jo morejo predstavljati in voditi tudi uradni predstavniki določene države ali privatne osebe (prim. Konv., čl. 4). Na ta način ti ljudje javno ali tiho podpirajo akcije te vrste. Zato je...

Ker pišem svoje razmišljanje o času, ki ga živimo, na začetku meseca svečana, ko je pred stotriinštiridesetimi leti v Kranju umrl pesnik France Prešeren, ne morem mimo dogajanja v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika.Z zanimanjem sem opazovala izbrano politično in kulturno občinstvo v veliki dvorani Cankarjevega doma....

Nekateri dogodki so tako veliki in v takem nesorazmerju z drugimi, da jih zavest časa, v katerem so se zgodili, prav zaradi njihove izjemnosti in neznanskosti v celoti ne dojame. Da se ljudje ob tem, kar se je zgodilo, ustavijo in kot zadeti obstanejo, mora biti prej mnogo majhnih...

Sanjala sem o tebi. Hrepenela sem po tebi, Slovenija, obljubljena dežela. Po dolgih letih pričakovanja so sanje nehale biti sanje in postale življenje. Vabila si me bila k sebi in sem slišala tvoj klic. Ločila sem se od vsega, kar mi je bilo drago, zapustila sem starše in brate,...

Tine VelikonjaKriva je bila koruzna pogača, ki se zlepa ni hotela speči in na katero so čakali podgorski skrivači. S popotnico bi odšli na triurno pot v Velike Lašče, da bi se javili na vojaškem uradu. Če bi pohiteli in jo ubrali tja naravnost čez Malo goro, bi se...

V pripravah na sprejem nove slovenske ustave je bil dosežen vsestranski politični sporazum, naj ta vsebuje samo tista določila, ki ne bodo za nikogar sporna. Tak sporazum smo več ali manj vsi podpirali. Osupli pa smo bili, ko smo prejeli besedilo prvega delovnega osnutka in ugotovili, da je pomembna...

Popotnik, ki hiti z avtom skozi Dobrovo proti Horjulu ali Polhovemu Gradcu, komaj opazi, da se pod gozdnatim Dobrovskim hribom nad znano dobrovsko cerkvijo širi precej prostrano polje. Pred drugo svetovno vojno so bile tu še same njive in travniki, danes pa je na tem prostoru velika nova šola...

Na božični dan lani smo obiskali na domu v Ljubljani, kjer živi pri hčerki Reziki, najstarejšo Slovenko, Marijo Jančar. Rodila se je pred 105 leti, 12. decembra 1886. Pričakala nas je v krogu hčera, 81 letne Marije, 63 letne Olge in 61 letne Rezike. Figure 1. Podžupanja gospa Iga...

Leta 1974 je angleški zgodovinar in politik Nicholas Bethell v Londonu objavil obširno knjigo o vračanju kozakov in drugih sovjetskih državljanov, ki so se spomladi 1945 v nemških uniformah predali angleški vojski v dolini Drave v Avstriji. Tedaj je bilo na silo vrnjenih v Sovjetsko zvezo nad dva milijona...

Spoštovani člani! V 3. številki glasila društva smo vam posredovali nekaj obvestil. Tako bomo storili tudi v tej. Skušali bomo odgovoriti na vaša vprašanja in sporočiti društvene novosti ali odločitve, ki bi vas lahko ali morale zanimati.Tako bi vas želeli spomniti na problematiko včlanjevanja v društvo. Ugotavljamo namreč, da...

Figure 1. Sestra KarmelaAntonija Premrov je bila rojena 12. 6. 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Že pred drugo svetovno vojno je odšla v samostan Vincentinum v Ljubljani, kjer se je usposobila za bolniško sestro in se obenem tudi glasbeno izšolala. V samostanu je bila vse dotlej, dokler nova oblast...

Figure 1. Moja domovina, L. MavNa tem mestu je v izvirniku objavjena slika notnega zapisa in besedila pesmi Moja domovina, op. ur.

Ivan Martelanc je iz vrst zamolčanih velikih Slovencev. Bil je pomemben gospodarski strokovnjak, zvest domoljub in pravi kristjan. Letos je devetdesetletnica njegovega rojstva. Rodil se je v kmečki družini leta 1902 v Šempetru pri Gorici. Tu je preživel mladost, prvo svetovno vojno in dočakal fašizem. Fašisti so ga kot...

Vestnik, avgust 1965, XVI, str. 219Preteklost, v kateri je odšlo iz naše srede deset tisoč slovenskih življenj, je bila v prvi vrsti borba dveh idej. Ideje, ki so jo imeli ljudje, ki so trdno verovali v svobodo otrok božjih, ki so se oklepali zemlje, ker so jo imeli za...

Pogovor z gospodom Stanislavom KlepomStanislav Klep je bil rojen v vasi Trniče na Dravskem polju. Po osnovni šoli v Marjeti na Dravskem polju je odšel na meščansko šolo, najprej v Maribor in nato na Ptuj, kamor je hodil peš od devet kilometrov oddaljenega doma. Po meščanski šoli ni našel...

Latinski pregovor pravi, da ima vsaka knjiga svojo posebno usodo. Tudi pesmi imajo svojo usodo. Prav gotovo to velja za te, ki so natisnjene na tej strani. Kaj je tako posebnega na teh preprostih stihih? Kakšno zgodbo jim je spletla usoda?Po vojni, petinštiridesetega ali šestinštiridesetega leta, je mlad človek...

Ti si vame se prelila ljubica, kot plamen žgoč ti si v meni prebudila vero v lastno moč. Pa se pesem je zbudila v nove zarje tipajoč in bilo mi je, kot krila bi razpel iz dneva v noč. Toda kaj ko se zlomila pesem v stok bo umirajoč...

Nikdar si nisem bil predstavljal, da bi kdaj mogel in smel napisati te misli. Toda ko sem po letu 1945 srečeval žene v črnih rutah, matere z objokanimi očmi, sestre in dekleta, ki sta jih objeli žalost in nesreča, sem v srcu nosil misel in željo, da nekoč povem...

Vsi znaki v politični javnosti opozarjajo na to, da vstopamo v nov predvolilni čas. V ožjem političnem prostoru si stranke pazljivo ogledujejo svoje pričeske (če se nam je dovoljeno tako izraziti), ali ni morda na njih česa, kar bi utegnilo žaliti okus ljubimcev, ki bodo na dan volitev dokončno...

Na prelomu dvajsetega stoletja smo skoraj in svet se spreminja z neverjetno naglico. Za Zahod je značilen buren znanstveni in tehnološki razvoj, Vzhod pa mukotrpno spreminja socialistični družbeni red v nekaj novega. Največji problem je ta, da nihče prav dobro ne ve, kakšno naj bi tisto novo bilo. Edino...

Pri raziskovanju medvojnih in povojnih zločinov, ki jih je naredila komunistična partija s pomočjo svojih posebnih vojaških in policijskih organizacij, naletijo raziskovalci pogosto na zid molka. Ljudje, ki so doživljali komunistični teror in o dogodkih mnogo vedo, so pripravljeni za pogovor v družinskem oziroma prijateljskem krogu. Ko pa bi...