Številka 104
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Srce v večeru
Le sam veš,kako si živeliz žarkega popoldnevanad bleščavo reke.Tvoja motna zelenina,tvoji sivomodri pasoviin čisti ognjizdaj dobrotnostopajo vamein mi presevajougasle bolečineše vedno čakajočegasrca.Ko mu spokojnodosežejo dno,se zazrcalijo v brezbrežjuBoga.
Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače
Pogovor z akademikom prof. dr. Kajetanom Gantarjem – 2. delKako vi, kot nekdo z izkušnjo begunstva, doživljate prihod današnjih migrantov? Slovenski mediji pogosto vlečejo vzporednice med njimi in slovenskimi begunci po drugi svetovni vojni. Bi se strinjali z njimi? Je možno v enem in drugem begunstvu videti kakšne podobnosti?Nedvomno...
Kriki iz Širokega potoka
4Od kod so prišli ljudje, ki so v tisti novembrski noči leta 1942 uprizoriliŠiroki potok? Kakšne besede so nekoč slišali? Kakšne obljube so dali? Od kod so v sebi zbrali to moč, da so v deželi, ki jo je od nekdaj obvladal krščanski stavekGlej prihajam, da izpolnim tvojo voljo,...
Stotnik Vinko Fortuna in grahovska tragedija
Med literarno zapuščino dr. Tineta Debeljaka, ki je letošnjega januarja iz Buenos Airesa prispela v rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je tudi dopisovanje med Debeljakom in Vinkom Fortuno iz let 1972 in 1974. Za književne raziskovalce je omenjena korespondenca zanimiva, ker se dotika usode pesnika Franceta...
Servigliano – leto ustvarjalnega vrhunca
Tisto leto, ki so ga preživeli slovenski begunci v taborišču v Serviglianu, je bilo leto, ki je predstavljalo kulturni in ustvarjalni vrh njihovega begunskega življenja v Italiji. Taborišče, ki je bilo od mesta Ancona oddaljeno 90 kilometrov, je delovalo že v času druge svetovne vojne, v njem pa so...
Tranzicijsko poslanstvo teološke fakultete – 1. del
Policijski režimV zapletenih razmerah sta se z nasilno revolucijo in totalitarno oblastjo na Slovenskem znašli Cerkev in teološka fakulteta (TEOF) kot njen intelektualno-vzgojni sestavni del – vpet tudi v splošni nacionalni znanstveno-vzgojni sistem. Poskušali bomo celovito razčleniti položaj, da bi mogli posledično razumeti tudi težave TEOF oziroma njenih profesorjev...
Spoštovanje človekovih pravic – rodi napredek
Francoski politik in pisatelj Charles Alexis de Tocqueville (1805–59) je 1835. izdal knjigo Democracy in America, v njej pa je razlikoval med svobodo in enakostjo ter močno poudaril: »Vse, kar so pridobili z revolucijo, bi lahko dosegli tudi po drugih poteh.« Kakšna je torej učinkovitost trdih, nasilnih metod?Strokovnjak za...
»Vsi so še tu«
Kaj sem doživel na neki vzhodnonemški šoli ob branju o diktaturi v Vzhodni NemčijiŽe enajst let berem na šolah med Hamburgom in Dresdnom, Greifswaldom in Freiburgom iz svojih knjig o vzhodnonemški zgodovini. Pri tem še zmeraj doživljam, da učitelji brez sramu idealizirajo vzhodnonemško diktaturo. Kar pa se mi je...
Rondo, refren ali variacija
Somišljenikov, ki razumejo, kaj zavira Slovenijo na poti v svobodo, demokracijo in blaginjo, ni na ostajanje. Teh, ki o tem kaj napišejo, je še znatno manj, so pa ti zato toliko večkrat naprošeni, da svoje misli zberejo v priobčljivem besedilu. Če umevajo, kje in zakaj je nedavna slovenska zgodovina...
Svetlana Aleksandrovna Aleksijevič: – Černobilska molitev – kronika prihodnosti (Modrijan 2009)
Svetlana Aleksandrovna Aleksijevič, pisateljica, preiskovalna novinarka, esejistka in nasploh pomembna beloruska intelektualna glasnica je svetovnemu (bralskemu) občinstvu bržkone postala bolj znana šele leta 2015, ko je bila izbrana za prejemnico prestižne Nobelove nagrade za književnost. Rodila se je leta 1948 v Ukrajini v belorusko-ukrajinski družini, mladostna leta pa je...
Nova središča slovenskega časa
Središče Ljubljane ima vsaj dve tisočletji zgodovine, polne človeških zgodb in preobratov. Vendar zgodovinska razsežnost mesta na njegovih ulicah ni postavljena prav močno v ospredje; marsikatera hiša, ulica ali prehod bi si zaslužili tablo s pojasnili, kaj se je tam v nekdanjih stoletjih pletlo in razpletlo. Toda obiskovalcem mesta...
Magdalena Starman roj. Šimenc: Zwei Herzen schlagen in meiner Brust
Ravno v nedavnih dneh, ko je gospa Majda Starman praznovala častitljivi življenjski jubilej, je v pisarno Rafaelove družbe prispela pošiljka s knjigo, ki nosi nemški naslov, kot avtorica pa je navedena prav jubilantka Majda oziroma Magdalena. Čeravno se je tuintam slišalo, da z možem pripravljata daljše besedilo za knjižno...
Stara vera, nov denar ali nevidna moč videza
»Sicer pa: popolna polomija!« je vzkliknil Marjan Vidmar, ko sem ga pred časom srečal v neki viški pekarni. Vidmar, ki je bil predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana takoj po osamosvojitvi, ni imel v mislih napornih časov svojega javnega delovanja, temveč stanje sedanje slovenske države. Nedvomno bi se z...
In memoriam profesor Martin Kranner 1918 – 2017
2. marca letos je na svojem domu v Gorici v stotem letu življenja umrl profesor Martin Kranner. Rodil se je 30. oktobra 1918 v Žabnicah pod sv. Višarjami kot sovaščan dr. Lamberta Ehrlicha. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral na Univerzah v Ljubljani, Gradcu in nazadnje v Neaplju, kjer...
Osvobojeno. In pika.
V začetku maja se je vsa Evropa spominjala konca druge svetovne vojne. Zaradi sprememb, ki jih v zadnjem obdobju doživlja Evropa, ta obletnica, vsaj tako se je zdelo, spet nekoliko bolj stopa v ospredje. Mogoče tudi zaradi tega, ker vsi čutimo in vidimo, da se na stari celini nekaj...
Jože Bertoncelj (1925-2016)
Ko sem se jeseni 2010 s kolesom peljal po Cesti pod hribom, sem pred vrati njegove hiše zagledal dolgoletnega koseškega duhovnika Jožeta Bertonclja, ki je širši slovenski katoliški javnosti znan kot dolgoletni urednik Mavrice. Pričela sva klepetati, iz površnega klepeta pa kmalu zajadrala v zgodovinske vode. Pogovor objavljam posthumno,...
Jama Žiglovica – prigoriških kmetov grob
Maj, najlepši mesec v letu, ko se vsa narava prebuja v novo življenje, je tudi mesec bridkih spominov. Pred 72 leti v začetku maja so tisoči naših ljudi zapuščali svoje domove in odhajali v neznano. Upanje, da si bodo tako ohranili vsaj golo življenje, se večini ni izpolnilo, kajti...
»Moje pretrgano srce je na dvoje pretrgano«
UvodKo v adventnem času postavljam jaslice priljubljene kiparke gospe Lize Hribar, me že objema toplina božične noči. Spoštljivo in pozorno, da jih ne poškodujem, odvijam rjave glinene kipce enega za drugim in vsakega premišljeno postavim na mah. Ko stojijo na svojem mestu, oživijo v svoji milini in nenadomestljivi vlogi,...
Spomini 1939-1945 – V. del
Od pomladi 1944 do umika na Koroško maja 1945Prišla je pomlad in v Borovnici se je res – kot so napovedovali že prej – ustanovila udarna četa. V njej so bili večinoma mladi fantje od Sv. Vida, iz Rakitne, Borovnice, Preserja. To je bila četrta četa slovenskega domobranstva. Dobili...
Pomagaj drugim, pozabi nase
3Končno sem se pripravila k pisanju o svojem življenju, a zelo težko. Oprostite pomanjkljivostim, ker sem datume že zelo pozabila, tega, kar sem napisala, se pa dobro spominjam, posebno ker sva se z Janezom veliko pogovarjala, in to ne gre iz spomina.Odločitev za odhod v AvstrijoZakaj sem šla, bom...