Številka 96

Klepet ob kavi

Se blisk zapodil je v temo,ki v spanju se prestraši,grom stresal, stresal je zemljopo domovini naši.Človeka pogosto obide strah in sram, kako je moglo prej tako dobro ljudstvo iz sebe »dati« take zločinske osebnosti, da so naredili največjo možno grozo in nesrečo slovenskemu narodu.S: »Večkrat te vidim tu, v...

Biti sokriv je huje kot biti avtor

Čast se meri z veličino tistega, ki časti; žalitev z veličino tistega, ki je razžaljen. Virus lahko ubije otroka. Vol lahko nabode kravjega pastirja. Ne eden ne drugi ne moreta izročiti svojega življenja. Bitje ne more dati več, kakor je. Lahko pa uniči več, kot je on sam. Tako...

Cvetoči klas pelina

Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945, Družina, Rafaelova družba 2014Kaj pa bereš? Saj ne berem, slike gledam … Povprečni Slovenci (in še mnogi nad povprečjem) ob malo daljšem besedilu globoko zajamemo sapo, zavzdihnemo in se raje prepustimo kakšni lahkotnejši nalogi … Ko sem ob stikih z ljudmi najrazličnejših...

V času besov

»Prišli so torej besi, kakor pravi Dostojevski … Veliko spoznanje slovenske zgodovine, spoznanje, ki bi ga morali vključiti v arcana imperii slovenske politike, bi moralo biti, da se v zgodovini pojavljajo besi in da jih je treba identificirati. Narodova kultura je malo vredna, če v trenutku, ko jo narod...

Kajetan Gantar: Utrinki ugaslih sanj

Slovenska matica 2005Da bo spominom, o katerih je sorodnikom in znancem že tolikokrat pripovedoval, nazadnje dal literarno zaokroženo obliko, se je ugledni klasični filolog, prevajalec, univerzitetni profesor, akademik dr. Kajetan Gantar dokončno odločil potem, ko so mu najožji družinski člani ob sedemdesetletnici sestavili prisrčne verze, v katerih so ga...

Svoboda, narava in resnica na glavi

Prividi in breme svobodeMed zgodovinarji filozofije prevladuje mnenje, da se je pojem svobodne volje izoblikoval šele v pozni antiki, pravzaprav že v njeni krščanski etapi. Šele Avrelij Avguštin, za kristjane sv. Avguštin, je preoblikoval starodavni rimski pravni termin voluntas v filozofsko kategorijo, ki so jo uporabljali misleci v nadaljnjih...

Milovan Đilas, Novi razred. Analiza komunističnega sistema

Inštitut Karantanija, Ljubljana, 2014. Prevod Niki Neubauer Lansko leto je pri Inštitutu Karantanija izšla knjiga Milovana Đilasa, Novi razred. Analiza komunističnega sistema. Slovenci smo tako prevod v slovenskem jeziku dobili prvič, čeprav je bila knjiga napisana že leta 1957 in je bila do danes prevedena že v več kot...

Odsotnost komunizma

Letos se po svetu in pri nas spominjamo sedemdesetletnice konca druge svetovne vojne. Eden od osrednjih letošnjih dogodkov je bila tudi spominska slovesnost v nekdanjem taborišču v Auschwitzu, kjer so se zbrali še živeči preživeli taboriščniki ter voditelji številnih držav. Glavno sporočilo dogodka, ki ga je bilo preko spleta...

Jožefu Poderžaju v slovo

Ko se je četrta adventna nedelja lani že nagibala k večeru, je v Čušperku v krogu najdražjih odšel k svojemu Bogu JOŽEF PODERŽAJ, po domače MARTINOVČEV ata. Rojen je bil 5. 2. 1928 kot peti izmed osmih otrok v ugledni družini Alojza in Ane Poderžaj. Brezskrbna otroška leta je...

»Slovenec že mori Slovenca, brata« (Fr. Prešeren)

Komaj smo se poslovili od leta 2014, ko smo se spominjali 100-letnice prve svetovne vojne, že smo zakorakali v leto 2015, ki naj bi bilo v svetovnem merilu posvečeno 70-letnici zloma nacističnega totalitarizma in koncu druge svetovne vojne. 27. januarja 1945 je Rdeča armada prodrla do nemškega koncentracijskega taborišča...

Ciril Turk

3. februarja letos je v Lipi ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem dokončal zemeljsko življenje naš član in dobrotnik – slovenski izseljenski duhovnik Ciril Turk. Zadnje slovo od pokojnika je bilo 5. februarja v Lipi, vodil pa ga je novomeški škof Andrej Glavan v spremstvu številnih duhovnikov iz Slovenije,...

Uničeno življenje maturanta

V 95. številki Zaveze smo predstavili družino sodnika Franca Kovača iz Vodmata v Ljubljani, njegove žene Marije roj. Konšek in njunih sedmih otrok v članku z naslovom »Zahvaljen bodi Gospod za svoje mučence«. Podobno kot na tisoče slovenskih družin, je po vojni razpadla tudi družina Kovačevih: najstarejši sin Janez...

Voščilo

Figure 1. Matej Metlikovič, Križanje (2004), akril na kartonu, 45 x 30 cm Dragi bralci Zaveze, iz srca vam voščimo blagoslovljenein upanja polne velikonočne praznike!Uredništvo

Spomini na težke dni pred 70 leti

Ida Meglen (roj. Sever, po domače Jakelj) iz Kompolj je bila leta 1945 stara 16 let. V 58. številki Zaveze je Ivanka Kozlevčar že objavila obsežen pogovor z Ido in njenima sestrama. V pričujočem članku se je Ida osredotočila na umik na Koroško, angleško izdajo in izročitev partizanom ter...

Priporočamo

Cvetoči klas pelinaSlovenski begunci v Avstriji po letu 1945Figure 1. Pogled v veličasten, a zamolčan del slovenske zgodovineSlovenski beguci so v povojnih taboriščih ustvarili junaško zgodbo, saj so v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskemu okolju razvili red, disliplino, organizacijo, visoko kulturo in narodno zavest, ki zbuja spoštovanje.Fotografska monografija obsega...

Moji spomini na dogodke pred II. svetovno vojno, med njo in po njej – II. del

*Žalostno leto 1945 v StopičahPo povratku iz zapora avgusta 1945 sva bila z bratom zelo srečna, da sva bila spet doma z najinimi dragimi. Smo pa vsi zelo pogrešali našega dobrega očeta, ki je bil aretiran v juliju, dober mesec pred najinim povratkom domov. Takrat, konec junija in v...

Hude preizkušnje Prosenčeve družine

V aprilu leta 1941, ko je tudi naše kraje dosegla druga svetovna vojna, je v Dolenji vasi št. 21 pri Zagorju živela šestčlanska družina Prosenčevih: oče Anton, mati Ivana, sin Jože, hčerka Francka, najmlajša hčerka Pavelca ter očetova sestra Zefa. Oče Anton je bil lastnik 2,7 ha zemljišča s...

Iz idejnega nasprotnika nikoli nismo naredili sovražnika

Pogovor z dr. Janezom Zdešarjem, II. delFigure 1. Dr. Janez Zdešar Kaj se je dogajalo na Čebinah aprila 1937?Uradno naj bi se tam zgodil ustanovni kongres KPS. To je zgodovinska laž. Resnica je, da je bil to neki slabo pripravljen sestanek partije, ki se je hotela malo preusmeriti, da...

Kaj je totalitarizem in kako je do njega prišlo

Nekaj pogledov in nekaj poti Drugo in mogoče zadnje slovensko razpotje: Janšev recept: Najprej resnica o preteklosti in sprava na osnovi te resnice. In potem neobremenjen pogled v prihodnost. To je tako vse, da ni zunaj tega nič.Novinarjevo vprašanje: Ali nimate vsega dovolj? Ali kdaj pomislite na odhod?Janez Janša:...

Nevarnosti, ki hodijo z nami in za nami

Zgodovina ruskega socializma (1917–1991)1. V nepopolnem svetu se Utopija rojeva vedno znova in neumno bi bilo misliti, da je zato, ker se je največja Utopija sedanjega časa končala s katastrofo, z utopično politiko kot tako za zmeraj konec.2. Morda pa je vseeno le tako, da je zadnja velika sovjetska...

O čem razmišljaš, Antigona?

*Dvodelna razstava, ki ji daje ton naslovno vprašanje slike Staneta Kregarja iz leta 1971, skuša na likovni način prestreči in dokumentirati odmeve »prapoka«, ki ga v novejši slovenski zgodovini predstavlja čas med drugo svetovno vojno, predvsem pa čas neposredno po njej. Prvi njen del je bil predstavljen v zaporniških...

O čem razmišljaš, Kreon?

Celica na Beethovnovi 3 … Sive stene se zgrinjajo nad zatohlo praznino brezčasnega. Tlak prekriva jesensko listje, ki se je tihoma prikradlo skozi moje misli. Da mi je topleje, da se ne čutim zapuščena. Njih šelest mi tolaži krvaveče v srce. Skozi razbito steklo ozke stenske line pronica kanček...

Kdo nam bo (še) lahko delil pravičnost?

Civilna pobuda Resnica in sočutje je nedavno odprla razstavo v celicah enega izmed številnih zaporov bivšega režima na Beethovnovi v Ljubljani, opuščenega v šestdesetih (dokončno v osemdesetih) letih prejšnjega stoletja. Ljubljančan, ki je prišel na razstavo, je pripovedoval, kako je iz kleti drugega zapora v križišču na Resljevi cesti...