Številka 90

Ob povratku škofa Rožmana (II. del)

V prvem delu mojega poročila (ZAVEZA 89) sem na kratko opisal, kako brezupno in neuspešno je bilo prizadevanje za sodno obnovo kazenskega postopka proti škofu Rožmanu, boj pravnika z boljševiško formiranimi in komunistični revoluciji predanimi sodniki ljubljanskega okrožnega in višjega sodišča. Že po prvem sodnem krogu sem spoznal, da...

Neomajno zvest slovenski domoljub

9Sedemdeset let je minilo od obiska škofa Gregorija Rožmana v Šentjoštu. Samo slutim lahko, s kakšnim ponosom, s kakšnim veseljem in spoštovanjem so takrat domačini pričakovali škofa, ki je vodil Cerkev v Sloveniji v njenem najhujšem obdobju. 70 let nazaj je škof dr. Gregorij Rožman podelil zakrament svete birme...

Na pragu zapovedanega sovraštva

12Drama Svet brez sovraštva je tretje pomembno delo pisateljice Mire Puc/Mihelič, ki je pred tem objavila dva romana, Obraz v zrcalu in Tiha voda. Napisana je bila poleti 1945 in takoj sprejeta v program SNG Drama. Za to je poskrbel Bojan Stupica (med prijatelji imenovan Buča), ravnatelj Drame v...

Ena Cerkev in edina revolucija

Plemenita naravnanost, ki jo predstavniki Nove Slovenske zaveze (NSZ) izkazujejo do cerkvene hierarhije, je vredna občudovanja. Le tuintam je pozoren bralec Zaveze lahko razbral namig, kako mukotrpno je (bilo) spoprijemanje z nepoznavanjem in nerazumevanjem pa tudi s predsodki ali celo z odporom –, kar se je vse dalo srečati...

Ehrlich in (civilni) pogum

13Pestra dejavnost prvega političnega katoliškega listaSlovenec nas ob 140-letnici njegovega izhajanja lahko navdaja po eni strani z močno in slavno, a po drugi tudi s tragično zgodovino slovenskega katolištva. Že pred njim je koroškiSlovenec pod Einspielerjevim in Levstikovim vodstvom dal podlago, da je bil Celovec v šestdesetih letih 19....

Pogled z gore

Glavnino tega, kar je v slovenski družbi in državi nenaravnega in postavljenega na glavo, je mogoče razumeti s pomočjo pojmov izročilo ter kontinuiteta, pač z negativne strani – kot raznotere oblike diskontinutete, to je pretrganja slovenskega narodnega izročila.Kaj je izročilo ali tradicija? Preprosto rečeno: v objektivnem pogledu je narodno...

Kaj bi si Slovenci morali prebrati v Frankfurter Allgemeine Zeitung

14Pogosto je zelo koristno, če si postavimo ogledalo in z drugega zornega kota pogledamo na svoje ravnanje. Tako nam mnogokrat pride prav mnenje naših rojakov na drugi strani meje ali z drugih koncev sveta. Pogled od zunaj je pač drugačen – bolj neobremenjen, treznejši, stvarnejši. Nedavno pa sem v...

Civilizacijski dolg

Civilizacija je velika beseda; ena takšnih, ki v angažiranem družbenem diskurzu zadnjih desetletij niso bile priljubljene. Odsvetovale so jih tako boleče izkušnje z velikimi ideologijami moderne dobe kot tudi pragmatični duh postmoderne globalizacije. Morda s svojo »velikostjo« preveč opozarja na tista velika, negotova obzorja življenja, ki so jih krvavo...

Ponovno izpostaviti pravo

15,16Tudi še danes moramo izvajati preiskave proti zelo priletnim nekdanjim zločincem nepravnih režimov. Kajti gre za zvestobo družbe pravu.Spet se začenjajo – in to ne samo v Nemčiji – razprave o kazenskem pregonu nekdanjih nacističnih zločincev. Pri nas gre za obnovitev debate o dokončni obsodbi Johna Demjanjuka pred münchenskim...

Zvestoba samemu sebi

Ko sem čez poletje razmišljala, o čem naj pišem v uvodniku naslednje številke Zaveze, sem se večkrat ujela pri misli, da ne bi več pisala o povojnem času, »zlorabi zgodovine«, simbolih totalitarizma, »razprtijah med domobranci in partizani«. Da je »tega že dovolj in da je morda res čas, da...

Revolucija na Primorskem

Revolucionarno nasilje na Primorskem: Goriška in Vipavska 1941-1945. Študijski center za narodno spravo, Ljubljana 2011Primorsko dojemanje polpretekle zgodovine – tako lastne kot širše, slovenske – deloma še vedno ostaja nerazumljivo. V tančico nejasnosti je ostala zavita takratna (ne)reakcija na dogodke med in po drugi svetovni vojni, preseneča pa tudi...

Poboji po padcu Grčaric in Turjaka kot napoved povojnih pobojev

Ob letošnji uradni proslavi Dneva državnosti so se spet razvnele debate, ali rdeča zvezda sploh spada na tako proslavo. Večina medijev na to vprašanje orkestrirano odgovarja, da je bila rdeča zvezda v času druge svetovne vojne simbol našega osvobodilnega boja, brez katerega nikoli ne bi bilo samostojne slovenske države,...

Jurček

JURČEK – Deček, ki je pobegnil pred komunisti, Salve, 2012»Svojemu slovenskemu narodu, tistim, ki so jih pobili, tistim, ki so zbežali, in tistim, ki so ostali … «posveča Jure Langus knjigo, naslovljeno kar s pomanjševalnico imena, ki sta mu ga izbrala njegova starša. Avtor se je rodil leta 1939...

Župnik Viktor Turk – žrtev za vero in Menišijo

Med stotinami žrtev, ki jih je jeseni 1943 povzročila komunistična revolucija, je bil Viktor Turk, župnik v Begunjah pri Cerknici. »Pasti je moral, ker ni hotel biti previdna, oprezna luč pod mernikom, ker je kot pogumen pastir hodil pred svojo čredo in ni maral varno capljati za njo kamorkoli,...

Vetrinjska in »bleiburška« tragedija

Florian Thomas RulitzVetrinjska in »bleiburška« tragedijaNasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem KoroškemMohorjeva družba, Celovec 2013Mohorjeva založba v Celovcu je v letošnjem letu svojo knjižno polico obogatila še z enim zanimivim in za osvetljevanje (tudi) slovenske zgodovine pomembnim delom – knjigo Vetrinjska in »bleiburška« tragedija s...

Boj za slovensko šolstvo na Primorskem

Po padcu fašizma se je nemški okupator znesel tudi nad Primorsko. Medtem ko je uničil slovenske šole na Gorenjskem in Štajerskem, jih je zdaj dovolil na Primorskem. Primorci so se znašli v dilemi: ali naj ponudbo sprejmejo ali zavrnejo, ker jo ponuja okupator. Ali pa naj otroci še naprej...

Milko Mikola: Rdeče nasilje – Represija v Sloveniji po letu 1945

Figure 1. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2013

Družina Vrhnjak iz Pameč pri Slovenj Gradcu

Napis na spominski plošči na cerkvi v Pamečah: »Vinko Vrhnjak *19.12.1900 kmet, inženir gozdarstva, cerkveni ključar. 20. 5. 1945 iz te cerkve odpeljan v neznano smrt – za vero in dom. Njegova nesmrtnost – potomci 19. 12. 1990.« Vsaj s tem napisom sem hotela prvič javno rehabilitirati zamolčano in...

Klicanje očeta

Znanka mi je pripovedovala, kako zelo jo je v Kočevskem rogu pretresel sledeči prizor. Ob breznu je stal starejši, že sivolas, od dela in življenja utrujen moški. Strmel je v jamo, sklepal roke in polglasno govoril: »Oče, ali ležiš morda tukaj, daj mi kakšno znamenje, da bom vedel, da...

Kočevski rog – središče in merilo Slovencev

V Kočevskem rogu je tišina nepredirna in globlja kakor v vsakem drugem gozdu. Gozdna tihota je tu drugačna. Kajti to, kar so videla ta drevesa in te skale, je nepojmljivo, človeški misli komaj dostopno. Tisto, kar se skriva za tihoto tega gozda, je nekaj tako izrednega, da se dviga...

Slovenija – dežela dveh seznamov

Prebiram dnevno časopisje, poslušam radio, gledam televizijo. Dan za dnem me zasipajo z raznimi seznami. Seznam politikov, ko so bili deležni poceni letalskih kart, seznam upravičencev do visokih bančnih kreditov, prejemnikov privilegiranih borčevskih pokojnin, tajkunov, ki so si nepošteno prigrabili premoženje, prebiram o neenakih merilih v slovenskem pravosodnem sistemu,...

Razumeti ta čas

Lahko rečemo, da Slovenci do začetka druge svetovne vojne nismo imeli primerljivih izkušenj z množičnim nasiljem in sistematičnim teptanjem človekovega dostojanstva. Gotovo pa smo imeli v tistem času zanesljive vesti o nasilju v povezavi z revolucionarnimi pojavi z različnih delov sveta … Spominjam se, kako sem kot še ne...

Pledoaje za novo politično pomlad

8V že zelo obledelem izvodu tuje revije sem pred kratkim bral razmišljanje na temo »kje se je cela reč zataknila« in pri tem dobil poduk, da klic k takemu opravilu ni tako redek, kot se zdi tistemu, ki ga prvič sliši. Toda, če gre pri stvari, ki naj bi...