Številka 94
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Ob Konfinu
Bolj kot vse drugo nas ganejo glasovi ljudi, pred katerimi je bilo uničenje; prav zaradi njihove popolne nemoči, njihove nedolžnosti, njihove osamljenosti in njihovega brezupa.Saul Friedländer ob prejemu nagrade nemškega knjigotrštva, v nedeljo, 14. 10. 2007Narod, ki se s svojo sodno vejo oblasti ni dotaknil Konfina, je izgubil pravico...
Kraja političnega prostora
Ker so tako Stalin kakor Mussolini in Hitler ne le prezirali demokracijo kot družbeno ureditev, temveč tudi države z demokratično strukturo, so gledali glavno nevarnost za svojo hegemonijo ne toliko v teh državah, ki so bile popolnoma različne od njih, temveč drug v drugem, saj so si bili v...
V nedopovedljivo strašno smrt
Na kraju groze je težko govoriti. Najbolj prav bi bilo – molčati in moliti. Toda ob tem breznu smo zbrani, ker se spominjamo, ker žalujemo in ker želimo, da bi bili novi časi drugačni; in zato moramo tudi misliti in govoriti.Vsako brezno v slovenski pokrajini zla in trpljenja revolucije...
En sam talent
Poletni meseci 2014 so bili čas, ki je mnoge Slovence, gotovo pa vse zbrane ob Zavezi, pretresel bolj kot kar koli drugega, kar se nam je v zgodovini samostojne slovenske države dogodilo. Sodno kolesje v rokah starega režima je tako rekoč pogoltnilo političnega voditelja slovenske pomladi in demokratične opozicije....
Brutalna dvoetapna komunistična revolucija
Naj se že uvodoma opravičim vsem tistim, ki na takih svetih krajih, kot je ta, ne želijo poslušati t.i. »političnih« govorov in bi raje slišali zgolj mehke in nevtralne besede odpuščanja, kesanja, sprave ter molitve. Strinjam se, da je vse navedeno vsekakor nujno potrebno, vendar manjka tu osnovni predpogoj...
Drobci ogledala
»Svobodne je poslal Bog vse ljudi; narava ni napravila nikogar za sužnja,« se glasi navedek iz malo znanega grškega govornika Alkidamanta, ki je bil učenec znamenitega sofista Gorgije. Stavek je bil oblikovan najverjetneje v prvi polovici 4. st. pr. Kr. Čeprav ne vemo natanko, v kakšnih okoliščinah je...
Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva
Pred sedemdesetimi leti, aprila leta 1944, je slovenski človek na Gorenjskem preživljal težke čase. Teklo je že tretje leto nemške okupacije, ki je povzročila številne težave in veliko trpljenja. Okupator je postopal skrajno surovo in tako ustrahoval ljudi. Duhovnike so skoraj vse pregnali, cerkve so bile zaprte. Redki duhovniki,...
Zgoba, ki navdihuje
Pred sedemdesetimi leti se je začela pisati neverjetna zgodba. Zgodba, ki navdušuje in navdihuje. Zgodba, ki bi si zaslužila, da pride na filmska platna ter preko žive slike spregovori o ljudeh, ki so brez vsega uspeli narediti neverjetno. Toda kako naj nagovarja zgodba, ki je bila vsa desetletja zamolčana?...
Izjava Nove Slovenske zaveze ob Dnevu državnosti
Nova Slovenska zaveza se ob dnevu državnosti pridružuje pozivom civilne družbe, ki na slovensko državo, predvsem na pravosodno vejo oblasti z Vrhovnim sodiščem na čelu, naslavlja zahtevo po vzpostavitvi pravne in demokratične družbe, kakor smo si jo zamislili ob plebiscitu.Od Vrhovnega sodišča republike Slovenije zahtevamo, da se nemudoma opredeli...
Ob 70-letnici spominske kapelice prve in druge svetovne vojne ter revolucije v Rovtah
V tej rubriki se večinoma držimo njenega naslova in skušamo kolikor mogoče natančno prikazati začetke komunističnega nasilja v določenem kraju ali področju, ki je ponekod prej, drugod kasneje privedlo do nastanka vaških straž oziroma Slovenskega domobranstva. Kdor bere Zavezo in spremlja rubriko Kako se je začelo, ve, da smo...
Nedotakljivost dikcije pravnih norm
(Corruptio optimi pessima)Dragi prijatelji!Zakaj dragi prijatelji, ko vendar za večino ne vem, kako je kateremu ime in kaj kdo počne v življenju? Zato, vidite, ker vem, zakaj ste tukaj. Ker vem, kakšen je duh tega prostora in kakšna misel ga določa. Zato vas z veseljem pozdravljam: dragi prijatelji.In katera...
Za vami se bo zgodovina pisala kot za Turki
Spodnje besedilo je nastalo po obisku v Loški dolini, kjer sem se poleti pogovarjal z domačinom iz Viševka, Janezom Žnidaršičem. Janez je kot otrok od blizu spremljal krvavo revolucijo v domači dolini in povojno nasilje. Čeprav bi lahko ob posredovanju njegove tete Anice, žene komunista in narodnega heroja Janeza...
Komunistični sodniki o rehabilitaciji žrtev komunističnih sodišč1
Proti koncu se nagiba že drugi mesec, ko se neomajno zbirate pred Vrhovnim sodiščem RS, ki naj bi odločilo o zahtevi obsojenega Janeza Janše za varstvo zakonitosti proti krivični sodbi. Postopek se je ustavil ob Janševi zahtevi za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, pravnomočno pa tudi še ni...
Medvojni in povojni dogodki na Dolenjskem
Pred vami je članek, ki se bo morda temu ali onemu – vajenemu pričevanj o krvavih medvojnih in povojnih dogodkih – zdel na prvi pogled prelahek in nezanimiv, pa vendar bo v njem kaj hitro odkril izredno živo in nepristransko sliko naše revolucije in kar sama od sebe se...
V skupni svet prebujenosti
Že drugič mi je bilo omogočeno, da vas nagovorim; vas, ki se že dva meseca zbirate pred to veliko hišo, ker vas vznemirja, ne vznemirja, ker ste ogorčeni nad tem, da v njenih prostorih nastajajo besedila in se izrekajo misli, ki se – če kje – ravno tu ne...
Človeška poškodovanost
»Nobene familijarnosti več,« je konec šestdesetih let na osnovni šoli izjavila starejša učiteljica, ki je bila v vodstvenem organu. Izvolili smo jo, ker smo vedeli, da je starega kova, nismo pa pričakovali take prestrašenosti. Učiteljski zbor je bil zelo sproščen. Marsikaj smo rekli, kar si na drugih šolah niso...
Betonska logika brezobličnega
Dragi prijateljice in prijatelji, z žalostjo in skrbjo v srcu stojim tukaj z vami dan po tem, ko so padle dolgo varovane maske in je postalo jasno, da so ruski tanki začeli svoj uničujoči pohod po suvereni evropski državi Ukrajini. Zakaj so bili poslani k sosedom sejat smrt? Zato,...
Če si malo dosleden, se nekaterim stvarem ne moreš izneveriti
Pogovor z Jankom Mačkom, pomočnikom glavnega urednika Zaveze in piscem rubrike Kako se je začeloFigure 1. Janko Maček Tamino PetelinšekVaše otroštvo in mladost?Rojen sem bil leta 1931 v kmečki družini v Šentjoštu. Naša vas kot tudi fara in občina imajo ime po zavetniku najstarejše cerkve na tem področju –...
Organizirano gledanje proč
V mnogih postkomunističnih državah še vedno vladajo stare elitePraga, junija 2014Pred dvema mesecema je ameriška ambasada v Bukarešti odlikovala romunsko časnikarko Ondine Ghergut za njene raziskave o politični korupciji in o navezah komunistične tajne službe Securitate. Sedaj pa je bila na prvi instanci obsojena na denarno kazen 300 000...
MIR
Kaj bi se balin bil v skrbehv tej oddaljenostiin tujini mest!V sebi imam moči zemljein moči svojih ljudi;v meni je mir vseh božjih potiin rešilnost turških znamenj,molitve kmečkih hiš.Protistrupkočevskih gozdov imam,zmes silnih dreves in kamna sem,divjih rož,črne prstí,v kateri se še pozna kri.Figure 1. Mir vseh božjih poti Janez...
Ura stalinistov
Rusija podržavlja muzej gulaga »Perm–36« – Kremelj se noče ničesar naučiti iz zgodovine.Ustanovitelji muzeja »Perm–36« so iz nekdanjega kazenskega taborišča napravili spominsko obeležje sovjetskih zločinov. Mlade generacije naj bi tako cepili proti totalitarni norosti. Toda Putin noče nobenega spominskega kraja v tej obliki.Tatjana Kursina je bila v Sovjetski zvezi...
Uvod
»Pozdravljam vas v Kočevskem rogu, na tej naši Golgoti, ki je simbol za vsa nešteta morišča po Sloveniji. Spominjamo se kruto pomorjenih po končani vojni. Dočakali so konec vojne, domov pa se niso nikoli vrnili in v družinah smo jih zaman čakali. Ko je svet svobodno zadihal, je velik...
Poslednji deseti bratje
ZORKO SIMČIČ: POSLEDNJI DESETI BRATJE Študentska založba 2012Roman Poslednji deseti bratje avtorja Zorka Simčiča je veličastna, do zadnje potankosti dodelana literarna mojstrovina, za katero se zdi vsakršna ocena čisto premalo imenitna. Roman je izjemen po obsegu; več kot sedemsto strani se je napolnilo v knjigi, ki jo je ob...
Zakaj so umrli?
Spoštovani msgr. Andrej Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference, dostojanstveniki slovenske Cerkve, predstavniki slovenske politike in javnosti ter vsi, ki ste s svojo navzočnostjo danes potrdili pomembnost spomina in iskanja resnice. Verjetno je danes v slovenskem narodu le malo stvari, ki bi poenotile ljudi s plebiscitarno enotnostjo tako, kot en...
Drago jančar: To noč sem jo videl
Zadnji roman Draga Jančarja To noč sem jo videl (založba Modrijan, Ljubljana 2010) je bil precej časa na seznamu najbolje prodajanih knjig. Dobra uvrstitev ni omenjena zato, ker bi bila kak kazalec kvalitete. Bolj gre za razveseljivo dejstvo, da se na indeksu dobre prodaje sploh znajde kakovostno literarno delo....
Resnica, spomin, sočutje
V pozni pomladi 1945 so širom po slovenski zemlji jame, brezna, globeli, rudniški rovi, tankovski jarki … goltali trupla tisočev, kruto umorjenih brez sodb. ResnicaV pozni pomladi 1945 so širom po slovenski zemlji jame, brezna, globeli, rudniški rovi, tankovski jarki … goltali trupla tisočev, kruto umorjenih brez sodb. Resnica...
Saga hiše ob gozdu
Julij Bertoncelj: Saga hiše ob gozdu. Obračun s preteklostjo, Berton 2014Ob prebiranju knjige dr. Julija Bertonclja Saga hiše ob gozdu človek razmišlja o tem, koliko memoarne literature o tistem groznem in zmedenem času med in po drugi svetovni vojni (vse do osamosvojitve) smo dobili Slovenci. V tistem tako usodnem...
Zakaj hoditi v Kočevski rog?
Poizkusimo skupaj razmisliti, kakšen pomen ima Kočevski rog za Slovence nasploh in posebej za slovenske katoličane. Kakšno podobo daje in kakšno vlogo poseduje v perspektivi velike zgodovine; posebej pa s kakšnimi besedami in kakšnimi zahtevami se postavlja pred nas v našem specifičnem sedanjem času? Kočevski Rog bo imel vedno...
Poroditi očeta iz svojega upanja
(Iz drame Izžarevanje očetovstva)Zgodba mojega očeta je v meni.Začetek izginja v pozabi moje otroške duše. – Mnogo prej, preden sem se podala na pot za sledovi njegove navzočnosti,mnogo prej je obstajala nenavzočnost.Ko sem bila majhna deklica, sem živahno tekala po travi,preganjala kokoši po dvorišču, v posteljici sem spala z...
Grahovska prikazovanja
Po osamosvojitvi Slovenije in padcu komunističnega sistema je bilo v Sloveniji v spomin na žrtve komunističnega nasilja postavljenih čez dvesto farnih spominskih plošč kot zapoznelih nadomestkov za nagrobnike zamolčanim žrtvam brez grobov. Večina njih je predstavljena v treh knjigah Farne spominske plošče, ki jih je izdala Nova Slovenska zaveza....
Priporočamo
Cvetoči klas pelinaSlovenski begunci v Avstriji po letu 1945Slovenski begunci so v povojnih taboriščih ustvarili junaško zgodbo,saj so v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskem okolju razvili red,disciplino, organizacijo, visoko kulturo in narodno zavest,ki zbuja spoštovanje.Figure 1. Fotografska monografija obsega 300 strani.Izčrpen oris slovenskega povojnega begunstva je prispevala zgodovinarka mag....