Številka 75
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
V Argentini
Poderžajevi, po domače Martinovčevi, so bili doma v Čušperku, župnija Kopanj. Oče Alojz Poderžaj (1895-1980) se je ukvarjal z žganjem apna, s kmetijo in s trgovino z lesom. Pri hiši je bilo sedem otrok: Micka (1920-1976), Ančka (1921-2007), Janez (1923-1943), Lojz (1925-1945), Jože (1928), Tone (1930) in Angelca (1934)....
Odgovor na razpravo »Teža spomina«
V reviji ZAVEZA za december 2008 ste v rubriki Slovenske teme pod naslovom Teža spomina napisali komentar ob izidu knjižice o župniji Sveta Trojica ob 200-letnici ustanovitve lokalije na področju sedanje župnije. Očitate nam, da smo do podrobnosti razlagali (za vas) razne nepomembnosti kot je beljenje cerkve in drugo,...
Resnična zgodovina krvave laži
»Katinski pokol« Andrzeja WajdeNa koncu, ko so raztovorili vlake z ujetniki, ko so prišli črni tovornjaki in veliki bagri in so rablji z vojaškimi revolverji pričeli s svojim grozljivim rokodelstvom, je ta film čisto enostaven in jasen. Vidimo, kako može v zelenih uniformah, mnoge med njimi s čini majorja...
Posvet članstva Združenj borcev za vrednote NOB, celjske regije v Celju 19. 10. 2009
Drugi primer so nenehna oživljanja prizadevanj za kriminalizacijo NOB. Stokrat ponovljena obsodba povojnih dogodkov se vedno znova nalaga na grbo ZB, ki s temi dogodki nima nič skupnega. Žalostne posledice vojne se skuša vedno znova uperiti proti narodu in ga deliti, kar je še posebno obremenjujoče za mlado generacijo,...
Teharje 2009
Vse je tako, kot mora biti. Oktobrska nedelja je lepa, kot zmerom, ne spomnim se, da kdaj ne bi bila. Sonce sije, kot da bi hotelo biti z nami prijazno, nič se ne razkazuje, samo milo se usiplje na nas. Ali s toploto ali s svetlobo? Ostaja daleč in...
Dodatek
Dogodki med drugo svetovno vojno in po njej so usodno razdelili slovenski narod. In ta delitev je zaznamovana s krvjo. Izpolnila se je pesnikova napoved »Slovenec že mori Slovenca brata« o tem govori Kočevski Rog, Teharje, številna druga grobišča, opuščeni rudniški rovi, vojaški jarki, grobovi in grobišča, nad 600...
Resnica je neustavljiva na svoji zmagoviti poti
Drage sestre in dragi bratje! V evangeliju, ki smo mu pravkar prisluhnili, govori Jezus o svobodi, resnici in ljubezni, torej o najvišjih vrednotah našega življenja. Pri tem poudarja pomen notranje svobode, se pravi odprtosti za sprejemanje resnice. Resnica ni samo stvar našega razumskega spoznanja, ampak še prej in veliko...
Priporočamo
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vedeKriza revije »Dom in svet« leta 1937Zbornik dokumentovFigure 1. Kriza revije »Dom in svet« leta 1937Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnostiLjubljana 2001
To troje: jezik, pogum, usmiljenje
Bukovžlak – nedelja, 4. oktober Na začetku te spominske slovesnosti čutim najprej čast in dolžnost, da pozdravim spoštovane in odlične goste, gospoda škofa dr. Antona Stresa, novega teharskega župnika g. Miha Hermana, predstavnike družbenih in političnih ustanov in organizacij, sorodnike, krajane in prijatelje tistih, ki se jih tu spominjamo,...
Spominski zbor
Zavod Svetega Stanislava, sobota 7. november 2009Če hoče narod iti po zanesljivi poti skozi zgodovino, mora biti v posesti čistega spomina. Vedeti mora na primer, kdo so bili možje, ki so ga vodili v preteklosti, kakšne besede so izrekali in za kakšna dejanja so se odločali. Narod mora v...
»Kdor res ljubi svoj narod, ne bo storil ničesar, kar narodu škoduje«
V središču današnjega predavanja ne bodo toliko koroška leta dr. Gregorija Rožmana, kakor njegova vloga, ki jo je imel kot ljubljanski škof, kar je ostal do smrti v Clevelandu 16. novembra 1959. Nominalno je ostal ljubljanski škof tudi po tem, ko je svojo škofijo 5. maja 1945 zapustil in...
Odmevi na resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu
Blaža CedilnikNekaj izjav parlamentarcev iz razprave o Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel 2. aprila letos z veliko večino. Janez Janša:Nekako v istem času, ko je Evropski parlament sprejemal Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, je bilo v Sloveniji odprto veliko grobišče Huda...
Če verješ
Ob imenovanju novega ljubljanskega nadškofa Stresa je bila seveda cela vrsta intervjujev, kjer so ga spraševali vse mogoče reči. Med drugim je bil vprašan tudi, kaj bo storil glede na vse večjo sekularizicijo Slovencev oziroma glede na to, da je vse več Slovencev ateistov. Zasmejal se je in rekel,...
Moj oče je bil domobranec!
V nedeljskem intervjuju dne 22. novembra, kjer je kot večerni gost v oddaji Aleksandra Čolnika nastopil svetovno znani angleški zgodovinar ruskega porekla grof Nikolajevič Tolstoj, se je pred nami odvila zgoščena pripoved o eni najbolj okrutnih in zloveščih zgodb druge svetovne vojne. Gre za obnovitev spomina na največji zločin...
Slovenska kmečka vstaja v učbenikih socialistične šole
Kaj izvemo o domobrancih v šolskih učbenikih za osnovne šole, izdanih v letih 1945-1991Velikokrat se poskušam spomniti, kaj so mi o domobrancih in beli gardi povedali v osnovni in srednji šoli. Ne vem, če so mi učitelji kaj povedali o domobrancih, spomnim se le izrazov bela garda, belogardist in...
Slovensko-hrvaška meja
Vprašanje meje med državama Slovenijo in Hrvaško je postavljeno že dalj časa. Odprto je vse od osamosvojitve obeh držav, to je zdaj že kakih 18 let, in še do danes ni rešeno. Nasprotno, prav sedaj se kaže kot posebej aktualno in akutno: buri duhove v obeh prizadetih državah, razpravljamo...
Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze
Po dveh desetletjih krivda sili na plan Vojaški naborniki, ki so sodelovali pri zločinih Pinochetovega režima, bi radi pretrgali mučni molk (Delo, 3. novembra 2009) Partizani po šestdesetih letih še molčijo. Kaj jih bo prebudilo?Katera vest? Kateri zakon? Čigava sodba?Ujetost zgodovinskega spomina – strah pred prihodnostjoČe bi nas kaj...
Kriza liberalizma
Laž o napredku Francoski zgodovinar in mislec Marcel Fauchet v svoji knjigi Kriza liberalizma II. obravnava obdobje med leti 1880–1914 v Zahodni Evropi, in kot sam pravi, se klasična zgodovina Evrope zaključuje z liberalno sintezo, s pričakovanjem sprave med preteklostjo in moderno. Knjiga je zanimiva ne samo zaradi globoke...
Zgodnji partizanski teror v Poljanski dolini
V letošnjem novembru smo na naši televiziji kar dva nedeljska večera lahko spremljali razgovor z uglednim angleškim zgodovinarjem in pisateljem. Najprej je bil na vrsti profesor Orlando Figes; pred kratkim je izšel slovenski prevod njegove knjige Šepetalci, kjer je iz stotin izjav žrtev sestavil mozaik trpljenja milijonov Rusov v...
Zakaj je Cerkev obsodila komunizem
16. maja letos je Massimo Introvigne, ustanovitelj in direktor Centra za študij religij v Rimu, na spletni strani objavil razpravo Zakaj je Cerkev obsodila komunizem. Posegel je daleč nazaj v leto 1846, ko je papež Pij IX. z okrožnico Qui pluribus nastopil proti komunizmu. Najbolj natančno analizo komunizma s...
Bili smo ‘bele podgane’ in ‘črni psi’
Kristina Lukšič por. Rupnik se je po dolgem času končno odločila, da spregovori o stvareh, ki jo bremenijo, preden bi jih utegnila odnesti s sabo v grob. Čuti, kot da bi jo k temu gnala neka notranja nuja. Pa ne le zaradi strahu in trpljenja, ki ga je prestajala...
Ob devetdesetletnici mag. Mirka Kambiča
Praznujemo visok jubilej sodelavca Zaveze in našega dragega prijateljaBrez njegovih mičnih oken in razkošnih balkonov stavba Zaveze še zdaleč ne bi bila tako občudovana kot jeKot kaže spodnja fotografija je Mirko Kambič umetnik, ki opazi vseAd multos, Ad multosFigure 1. Devetdeset let. Komaj predstavljivo obdobje, čas treh, štirih generacij,...
Katoliška politična neprisebnost
Pogovor z Ivanom OmanomZAVEZA: Gospod Oman, čas, v katerem vam želim postaviti nekaj vprašanj, je takšen, da bi zanj morali reči, da je izreden v svoji izrednosti. Njegovo izrednost mu podeljuje zgodovinska naloga, ki je pred njim: povratek iz totalitarnega ekskurza nazaj v civilizacijo. Izrednost tega dejanja je podana...
Izjava slovensko-ameriškega sveta Cleveland/Ohio – 21. junija 2009
Po 18. Letih, odkar smo si s skupnimi močmi pridobili svobodno in samostojno slovensko državo, danes del Evropske zveze in z demokratično ustavno ureditvijo, uradno še vedno velja enostranska zgodovina, ki načrtno prikriva resnico o zločinih, ki jih je povzročila KPS pod krinko OF med revolucijo in po vojni....