Številka 101
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Spomini 1939–1945 – III. del
Od pomladi do pozne jeseni 1943V ponedeljek velikega tedna nas je šla največja patrulja – 30 stražarjev, nikoli toliko prej ali pozneje – v smeri proti Gornji Brezovici in Lopati. Malo čudno se nam je zdelo, da bi šla Tomšičeva brigada taborit čisto blizu italijanske posadke. Šli smo do...
Dve meditaciji
Drobci iz mozaika mojih dniMed obema svetovnima vojnama so se tri dekleta iz marijapoljske fare vozila s kolesi v tovarno Saturnus: Angelca Ocepkova z Vevč, Pepca Maček iz Sp. Zadobrove in Cilka Snoj iz Sneberij. Angela je poleg rednega dela občasno tudi z apnom obelila ter z vzorci opleskala...
Priporočamo
Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941-1945Figure 1. Znanstvena monografija zgodovinarjha dr. Damjana Hančiča je temeljna raziskava revolucionarnega nasilja v Ljubljani. Sloni na temeljitem študiju arhivskega gradiva, pridobljenega v Arhivu Republike Slovenije in Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ter na številnih objavljenih zgodovinskih virih, časopisih, pričevanjih in literaturi. Ljubljana je bila izhodiščna točka...
Stane bračko: sinjina mojega neba
*Poezija Staneta Bračka (1923–1945) je eden tistih tihih glasov slovenske literature, ki so vzniknili in naglo zoreli v vojnem času, nato pa izginili s površja zemlje in iz zgodovine Slovencev, kakor bi jih nikdar ne bilo. Nekaj dni po svojem 22. rojstnem dnevu je pesnik Stane Bračko izginil v...
Pesmi
V večerIn ko večer žari v ognjenem robu dneva in ko je od vonja še prepoln cvetočih trt, poslušam godbo tvojega odmeva.Ničesar več kot romar te ne prosim:okroglo senco tvoje lepe dušein tebe vso zdaj v sebi nosim. Preproste prste bom v lase zveneče položil ti in tiho bom...
Čas miru doživijo samo tam, kjer dopustijo pot resnici
*Na tem, najbolj tragičnem, mestu slovenske zgodovine, besede zastajajo. Prav zato se moramo zavedati, se spominjati in govoriti. Govoriti moramo o resničnem in bistvenem.Vedeti moramo, kaj in kdaj se je zgodilo, koga in česa se spominjamo in kdo smo mi, ki tu stojimo.Ker je to tak in tako svet...
Braniti, kar je sveto
*Slovesne postavitve križa, ki ga je Nova Slovenska zaveza darovala v spomin pokojnikom iz družine župana Bastiča, ne gre jemati zgolj kot spomenik ozkega družinskega pomena. Ena izmed posledic krutega umora župana so bile besede: “Jaz se bom branil!” Te besede, v povezavi z zločinom samim, nam v svoji...
Prošnja za besede
*Ko sem napisal tri vrstice tega razmišljanja, me je obšla misel, da bi ga moral začeti drugače. Primeren začetek bi se moral glasiti: Prošnja za besede. Ko sem začel v mislih hoditi malo bolj počasi po drči, zgoraj od avtobusa, ki je pripeljal ranjence iz Ljubljane, pa do brezna...
Spoštovanje se doseže le s pokončno in dosledno držo
*Za načrtovanje bodočnosti moramo najprej razumeti svojo preteklost. Nismo se zbrali naključno v prvih dneh julija, da bi izkoristili poletno vreme, in v nedeljo zato, da praznujemo zgolj državnost. Zbrali smo se zato, ker bo v tem tednu obletnica ustanovitve prve vaške straže. Ob pojmu “vaška straža” se v...
Negotovo slovensko vračanje v zgodovino
V nočeh, polnih strahu, jo je pogosto vznemiril šum avtomobila – ali se bo ustavil v njeni ulici ali pa bo peljal naprej? Ali pa pričakovanje zvonca na vratih njenega stanovanja!Milovan Djilas, Glas v tišini(Encounter, julij 1973)Država, na mestu katere je leta 1991 nastala Republika Slovenija, je temeljila na...
Dve fazi komunistične revolucije – ključ do resnice
Je bil slovenski narod po koncu druge vojne osvobojen ali zasužnjen? Govorimo o temeljnem vprašanju polpretekle slovenske zgodovine in z njim o legitimnosti akterjev. Govorimo o nepreseženem vprašanju preteklosti, ki določa sedanjost in prihodnost. Nedemokratična stran se formalno sklicuje na Osvobodilno fronto in narodnoosvobodilni boj, kar naj bi dokazovalo...
Kje so danes neustrašni kristjani?
*Težko se vživljamo v vzdušje med slovenskim in katoliškim prebivalstvom v vihri vojne in revolucionarnega nasilja. 13. oktobra 1942, v najhujšem letu terorja, ko so umorili Ehrlicha in še okoli 1--00--zavednih Slovencev, je revolucionar Pepe preoblečen v talar stopil v Natlačenovo pisarno, se predstavil kot trebanjski kaplan s pismom...
Septembrske teme
Ni treba biti nasprotnik papeža Frančiška, da občutiš nostalgijo po njegovem predhodniku Benediktu XVI. Sredi septembra letos je minilo deset let, odkar je imel slovit nagovor na univerzi v Regensburgu, kjer je tudi sam dolga leta poučeval. V splošnem je govor ostal v spominu predvsem zaradi medijske gonje, ki...
Še nekaj utrinkov ob srebrnem jubileju Nove Slovenske zaveze
Jubilejno leto 25-letnice slovenske samostojnosti se je prevesilo v drugo polovico. Spominjamo se čudeža, da smo ne samo prešli iz komunističnega totalitarizma v demokracijo, ampak tudi dobili svojo državo. Seveda si nismo niti približno enotni, kako se je to sploh moglo zgoditi. Nekateri, ki se jim še vedno toži...
Dvojna naloga
Prekop in bližnji pogreb žrtev iz Krimske jame in Hude jame kažeta na neka dogajanja, ki so glede na 25 let naše države povsem nova in od katerih pričakujemo velike stvari. Sestopiti v brezna prav do tistih, ki so tam izdihnili; izkopati ostanke njihovih teles, ki čakajo vstajenja; jih...
Zgodovina brez laži – II. Del
Rubrika Kaj je treba vedeti, ki je bila prvič predstavljena v 100. številki Zaveze, je bila zelo dobro sprejeta in ocenjena kot nadvse potrebna. Zato se je uredništvo odločilo objavljati po nekaj pomembnih gesel tudi v prihodnjih številkah. Hkrati bodo ta besedila dostopna na spletni strani.UredništvoSkupno pismo španskih škofov...
Glosa o udbovskem prahu
Dobro in slabo znamenjeTako imenovane »udbovske zadeve« so v zadnjih mesecih dvignile precej prahu. To je dobro in obenem slabo znamenje. Obstoj tajne partijske policije, umori, izsiljevanje in vzporedna oblastna struktura javnosti navsezadnje le še ne pustijo povsem neprizadete – živahni odzivi na to dajejo slutiti, da vendarle še...
Zahvala
Maja lani je umrl prof. dr. JOŽE VELIKONJA, zvesti in dolgoletni član Nove Slovenske zaveze. Spomnili smo se ga v Zavezi št. 99, kjer je objavljen obširnejši opis njegove življenjske poti.Ob koncu poletja nas je z veliko hvaležnostjo navdala vest, da je v svoji oporoki velikodušno namenil znaten del...
Raztresene kosti
V zadnjem času lahko spremljamo različne odzive na predlog vladne komisije, da bi žrtve povojnih pobojev iz Hude jame prenesli v Park spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru. Nekateri so tej ideji naklonjeni, v njej končno vidijo dostojno ureditev grobišča mrtvim, ki so končali v rovu Sv. Barbare po...
Peter Tomažič: Z druge strani
Domoznanska sekcija Interesnega združenja Naša Lavrica je ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne izdala dobrih sto strani obsežno knjižico z naslovom Z druge strani, ki jo je podnaslovila Pričevanja s Škofljice in bližnjih vasi o drugi svetovni vojni. Avtor je domačin Peter Tomažič, ki je več let zbiral fotografije...
Razdor
Ali poznamo našo polpreteklo zgodovino? Kdaj in kako je prišlo do razdora med nami?Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941. je nacistična Nemčija brez vojne napovedi napadla Jugoslavijo. Jugoslovanska vojska, ki na tak napad ni bila pripravljena, je po nekaj dneh kapitulirala. Hrvati so tedaj ustanovili svojo NDH (Nezavisno državo...
Identifikacija žrtev in zločincev
„Ko človek bere ta poročila o krvoločnih zločinih, se zdi, da ima pred seboj slovenski martirologij, slovenski spis o slovenskih mučencih. In kako gledam na vse to? Kaj je treba storiti? Z dogodki slovenske polpretekle totalitarne zgodovine se moramo najprej soočiti, če hočemo postati in ostati civilizirana in etična...