Številka 89
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Spomin slovenskih dežel na 20. stoletje
Ena od resnih, daljnosežnih težav, ki jih imamo Slovenci s svojo polpreteklo zgodovino, je ta, da imamo o nji zelo različne predstave tudi v regionalnem pogledu. Zdi se, kakor da so izkustva ter spomin na vojni čas po slovenskih deželah zelo različni; če o tem povprašamo Notranjce in Primorce,...
Rdeče nasilje
Milko Mikola, Rdeče nasilje – Represija v Sloveniji po letu 1945. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba leta 2012 v svoji redni zbirki za leto 2013 v 4500 izvodih, 1.izdaja, str. 409. Prišla nam je v roke v teh dneh, ogledali smo si jo in prebrali pazljivo, dragi bralci...
Marksistični feniks
Tri slike iz osebnega albuma*»A ti si jokal?« me je vprašal sošolec.Odgovor, ki mi je samodejno izletel na ustnice, je tam obstal. Obmolknil sem; čeprav je bila garderoba, kjer smo se pripravljali za uro telovadbe, polna kričanja, zbadljivk in smeha fantov, ki jih je tisti hip zanimala samo žoga,...
Padec Suhorja
Prvih 17 fantov in mož kot vojakov kraljeve vojske pod poveljstvom Milana Kranjca se je 17. maja, torej dva meseca pred ustanovitvijo prve postojanke vaških straž v Šentjoštu nad Horjulom, odpravilo iz Ljubljane na Dolenjsko. Njihov končni cilj je bil izpeljati množično mobilizacijo in zavzeti Gorjance. Tam bi vzpostavili...
Rdeča zvezda kriči …
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi spominjal slovesnega trenutka izpred dvaindvajsetih let, ko je na Trgu republike zaplapolala slovenska zastava, na kateri ni bilo več rdeče zvezde, simbola nedemokratičnega sistema, v katerem je pred tem živela Slovenija skoraj petdeset let. V naslednjih dneh smo lahko na televiziji videli...
Izjava Nove Slovenske zaveze
Dne 3. maja nas je DELO opozorilo, da stara zamisel o »spomeniku žrtvam vseh vojn« nikakor ni pozabljena, ampak bo natečaj za njeno izvedbo objavljen v naslednjih dneh. Zamisel takega spomenika ne more skriti, da izhaja iz nujnosti političnih sil boljševiške provenience, da prikrijejo zločinsko naravo svojega angažmaja v...
Ob 70. obletnici turjaške tragedije
Letos septembra bo že sedemdeset let od turjaške tragedije. Čeprav razvalin turjaškega gradu ni bilo mogoče zastreti z betonskimi pregradami, kot so na primer naredili z Barbarinim rovom, in se je tudi za grobišča v Jelendolu, Grčaricah in Mozlju zvedelo razmeroma zgodaj, se v domovini o Turjaku petdeset let...
Misel
Figure 1. Tamino PetelinšekPojavila se je moralna otopelost, neobčutljivost za družbeno realnost in za dejansko življenjsko razsežnost kulture, ki je etika, predvsem pa svojevrsten možganski krč. Ne gre za to, da ljudje, še posebej intelektualci, ne bi mislili, da ne bi bili miselno aktivni, vendar mislijo predvsem tako, da...
Duhovnik Marjan Kremžar – prinašalec duhovne tolažbe, moči in korajže
Pričujoči članek je skrajšana različica obsežnejšega besedila, ki ga je dr. Marko Kremžar napisal o svojem bratu Marjanu Kremžarju. Ta je, kot toliko slovenskih duhovnikov v času druge svetovne vojne, izgubil življenje v službi Njega, ki ga je poklical.Na cvetno nedeljo leta Gospodovega 1941 so Slovenijo, ki je bila...
Priporočamo
Revolucionarno nasilje na PrimorskemRenato PodberšičRevolucionarno nasilje na PrimorskemGoriška in Vipavska 1942–1945 Figure 1. slika
Josip Šimenc in Rožmanova kongresa v Bogoljubu
V zadnji številki Zaveze (88) je bilo objavljenih nekaj odlomkov »preroških« pridig in uvodnikov v Bogoljubu urednika Josipa Šimenca. Menda so našli hvaležne bralce, ker me je urednik Zaveze povabil, naj poiščem še kaj zanimivega v takrat najlepši verski reviji pri nas.Morda bo zdaj, ko smo doživeli pokop škofa...
Hrastnik 1941–1945 – od okupacije do kraja žalostnega spomina – II. del
Od junija 1943 sva torej z možem stanovala na Frtici, in sicer v hiši steklarja Štefana Jagra in njegove žene Matilde, po rodu Madžarke. Bila je krasna soseda, »gospa Jagrova«, vedno pripravljena priskočiti na pomoč, pozneje kakor prava babica najinima hčerkama. Zakonca Jager nista bila domačina. »Gospoda Jagra«, steklarskega...
O Nabrežina, ti rodni moj kraj! (Igo Gruden)
Ne le o Nabrežini in Nabrežincih, članek bo govoril tudi o drugih Kraševcih – Slovencih, ki so stoletja živeli na tem koščku nekdaj popolnoma slovenske zemlje, danes poimenovanem z izrazom tržaško zaledje. Na Nabrežino me spominja Igo Gruden in ena od njegovih pesmi, ki smo jo Titovi pionirčki moje...
Pričevanje Zvonke: mojega očeta so sami umorili
Ivanka KozlevčarZ ljudmi se lahko dolgo srečujemo in pogovarjamo o vsemogočem, ne da bi vedeli, da nosijo v sebi zgodbo, za katero menijo, da bi jo morali razkriti. Včasih je njena podoba njim samim nejasna in potrebujejo čas in nove uvide, da dozori. Tako je tudi Zvonka zlagala drobce...
Ob povratku škofa Rožmana (I. del)
Med mašo in pokopom ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v nedeljo, 13. aprila 2013, v ljubljanski stolnici je nad krsto na desni strani glavnega oltarja visela znana škofova slika, pod njo pa namesto njegovega podpisa kratko opravičilo in partijska odobritev prekopa z besedami »nekdanjega predsednika Milana Kučana« iz pisma...
Birma sredi viharja revolucije
Ko smo aprila letos po 68. letih v ljubljanski stolnici spet sprejemali nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, smo vsi čutili, da se dogaja nekaj velikega. Za marsikoga je bil morda njegov povratek in zadnje slovo premalo glasen, kot da bi nam bilo nerodno zaradi vsega, kar se je...
Razmišljanja ob krsti škofa Gregorija Rožmana
»Bog se dvigne in razkropijo se njegovi sovražniki, njegovi nasprotniki zbežijo pred njegovim obličjem« (Ps 68,2).Čakam v dolgi vrsti pred Vašo krsto, da Vas pokropim in Vas v teh edinstvenih trenutkih Vaše vrnitve v ljubljansko stolnico, v tišini nagovorim z nekaj besedami. Nisva se poznala, bila pa sem rojena...
Srečanje s škofom Rožmanom v Špitalu ob Dravi
V knjigi Brazde mojega življenja sem povedala, da je škof Rožman ob zadnjem obisku na Koroškem 1958 prišel tudi v Špital, kjer se je z njim srečala moja družina. Ob njegovi vrnitvi v ljubljansko stolnico so mi znova oživeli spomini, kako se je to zgodilo, in zdi se mi...
Ali imamo še kaj spomina? Ali še vemo, kdo smo?
Ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Vprašanje, o katerem so se Slovenci odločali v nedeljo, 23. decembra 1990.Kar se je zgodilo z družbo, presega naše največje strahove.(Václav Havel, 1992)Razumeti ukaze časaKo nam pride v roke besedilo, ki se ukvarja s časom, ki nam je posebej drag...
Demon(i) nad Slovenijo
Nekateri ključni kamni na poti slovenske družbe v normalnejšo prihodnost so tako trdno vkopani, da jim kljub vsej prizemljenosti dejansko lahko rečemo demoni. V besedilu kanim spregovoriti predvsem o enem, ki ga sam štejem ne le za najočitnejšega, marveč tudi za takega, da ga je z omenjene poti najteže...
Trije rekviemi za škofa
Mnoge stvari dobijo svojo težo, velikost in družbeno odmevnost šele v povezavi z določenim umanjkanjem. Za civilizacijo je pokop človeka v nekem smislu samoumevnost, lahko bi rekli celo rutina, saj mu kot ustaljenemu pojavu nihče ne posveča večje pozornosti. To velja tudi za Slovenijo, ki bi pa ne bila...
Huda jama
Slovenija je bila do propada Jugoslavije 1990/91 delna republika večnarodne Jugoslavije in je šele 25. junija 1991 postala neodvisna, demokratična država. Od 29. marca 2004 je članica NATA in od 1. maja 2004 tudi Evropske skupnosti, kot taka je ji je v prvi polovici leta 2008 uspešno predsedovala. Podobo...