Številka 54

Mi in Amerika, volitve tu in tam

V Ameriki je volilna kampanja že v polnem razmahu. Pravzaprav se je začela že takrat, ko sem bila sama še v Ameriki oziroma že prej. Naša politična srenja vključno z vsemi mediji se je šla že ves čas nekakšno gonjo proti Bushu, pravzaprav se jo gre že odkar se...

Tri ključna besedila za razumevanje slovenske medvojne situacije

A.14. junija leta 1942 so na Ljubgojni partizani pobili horjulskega župana Janeza Bastiča in ustrelili njegovo ženo Marjano. Ko je njun sin Lojz Bastič naslednjega dne stal pred krstama svojih staršev, je rekel: »JAZ SE BOM BRANIL.« Te besede je zapisala njegova sestra Marica. Verjetno pa se ne Lojz...

Napačen naziv ali napačna razstava

Vprašala sem nekaj sorodnikov, prijateljev in znancev, kakšno razstavo si predstavljajo pod nazivom Kolo nasilja, kaj si obetajo, da bi videli na razstavi s tem imenom. Vsi odgovori so bili skoraj do pičice enaki. Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na ulici. Starši izvajajo nasilje nad otroki, otroci...

Poverjeniki Zaveze v zdomstvu

I. ARGENTINALovro JanAlbarracin 7558400 BarilocheRio NegroArgentinaMarjan ŠušteršičGral. Vacca 9951686 HurlinghamArgentinaSlavko UrbančičRamon L. Falcon 41581047 Buenos AiresArgentinaII. KANADAAnton Štih20 Rufford RdToronto, OntarioMBW 4V6 CANADAIII. ZDRUŽENE DRŽAVESlovenska pisarnaAnton Oblak6114 Lausche Av.Cleveland, OHIO 44103, USA

Kaj mi je povedalo Kolo nasilja?

Ob prvem obisku razstave sem bil precej nepripravljen, vendar ne brez pričakovanja glede podatkov o komunističnem nasilju in njegovih žrtvah. Takoj po vstopu v vežo pred razstavnim prostorom me je »ustavilo« veliko leseno kolo. Povedali so mi, da je to rekonstrukcija kolesa za črpanje vode pri vodnjaku na Ljubljanskem...

Popravki

V prispevku Anka Koman – Ivanka Kozlevčar, Za ohranitev samospoštovanja, Zaveza št. 53 je prišlo do sledečih napak: 1. V podpisu pod prvo sliko je prav: Stojijo Anka, Milena, Vlado in Vera. Bolehnemu bratu je bilo ime Vlado in ne Viljem. 2. V podpisu pod 3. sliko je prav:...

Pogovori na Rogu

Ko se peljem proti Kočevju, v duhu preštejem, kolikič je že to. Ali je res že petnajstič? Tako slovesno, kakor je bilo 8. julija 1990, se spomnim, ni bilo potem nikoli več. Ne zaradi impozantnega števila ljudi, ki so se tam zbrali, ampak zaradi upanja, ki je šlo skoznje...

Edvard Kocbek – Tovarišija

14. oktoberV Natlačenovi likvidaciji doživljam zakonito porajanje novega prava, revolucionarnega prava in občutka za novo pravico, ki se bo razodela v tej zgodovinski dobi. Ta tragična smrt pomeni z drugimi likvidacijami vred zgodovinski prelom. Ta prelom obstoji v tem, da likvidacija pomeni ne le pravično kazen za izdajalsko sodelovanje,...

Uvod v mašo

Človek je edino bitje na planetu, morda celo v vesolju, ki čuti moralno dolžnost, da pokoplje umrle in se jih spominja. Ta brezpogojni notranji imperativ Sveto Pismo enostavno in zavezujoče izrazi v besedah sv. Tobija: »Sin, ko bom umrl, me lepo pokoplji in poskrbi za svojo mater. Ko bo...

Dr. Tamara Griesser-Pečar Razdvojeni narod

Dr. Tamara Griesser-Pečar Razdvojeni narodSlovenija 1941-1945Figure 1. Razdvojeni narod Slovenija 1941-1945

Rog – Temelj prenove in zagotovilo prihodnosti

Dragi bratje, drage sestre, dragi vsi, ki ste prišli, da se poklonite žrtvam strašnega komunističnega nasilja!Blagoslovili smo kapelo, podobo žalostne Matere Božje, križ in zvon, da bodo ta sveta znamenja v spomin našim bratom, ki so bili tu po drugi svetovni vojni zločinsko pobiti na koncu vojne.Ti kraji so...

Mi smo tu njim v spomin

Uvod v spominski del po mašiPet sinov sta imela; pet postavnih, delavnih fantov. Ob večerih so na vasi peli, da so se odpirala okna in dekliška srca. »Kmalu se vrnemo,« so rekli materi in odšli z očetom branit dom, zemljo, Boga. Pa se niso vrnili. Leta in desetletja ji...

Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze

Resnica ima, kakor knjige, sua fata –različne usode. Danes je njena usoda ta, da se na splošno misli, da je ni. Če jo boste vpletali v svoje stavke, se vam lahko zgodi dvoje: ali si bo občinstvo mislilo, da imate nekaj za bregom – da imate nekaj v rokavu,...

Vojaška zmaga – moralni poraz

Spoštovani sorodniki, prijatelji, soborci in vsi, ki ste prišli obudit spomin na mrtve in izrazit svojo žalost, sočutje in prepadenost nad tem, kar se je zgodilo tiste usodne dni na robu tega brezna. Spoštovani gospod nadškof!Zmagati v vojni vihri je možno po zaslugi marsičesa: boljšega orožja, večje zvitosti ali...

Primorska in revolucija

Našim uradnim zgodovinarjem še danes ni jasno, čeprav bi se po 60 letih spodobilo in bi nam tudi morali povedati na ves glas, kaj je bilo tisto, kar se je v času 2. svetovne vojne dogajalo na ozemlju Slovenije, upor proti okupatorju, revolucija, ali oboje in koliko enega in...

Slovenska resničnost – ena sama in vseodločujoča

Danes smo se tukaj zbrali že petnajstič. Ko prihajamo semkaj, vsakokrat razmišljamo o vsem, kar se je tu dogajalo. V mislih imamo mlade fante, vojake slovenskega domobranstva, kako so stopali v korak po ljubljanskih ulicah in prepevali slovenske domoljubne pesmi ob slovenski zastavi. Potem pot vetrinjske tragedije, nasilno vračanje,...

Mladenič, pozabi, to je bila revolucija!

Samo svojo mater sem hotel poiskati in spoštljivo pokopati, za drugo, kar se je med vojno dogajalo v Podragi, mi ni bilo mar. Šele ko mi je to uspelo, so začele prihajati na dan tudi druge temne zgodbe vasi, ki se je sicer razglašala za slovensko Moskvo. Vrtijo se...

Hočejo mi ukrasti Rog

Vsako leto hodim v Rog. Pa to že tako veste. Hodim v tisto zeleno katedralo na intimno srečanje ljudi, ki so koga izgubili v tisti strašni moriji, ki se je vršila že med vojno, še v večjem razmahu pa po njej. Na intimno srečanje ljudi, ki čutijo, da je...

Komunistični teror uniči mlado Zajcovo družino

Ob pripravi Žakljevega dnevnika Kako se je začelo v Žireh je pred nas stopila tudi zgodba Zajcove družine z Dobračeve. Zdela se nam je tako značilna za naš polpretekli čas, da smo ji že tedaj namenili poseben sestavek. Namerno smo posegli nazaj v obdobje pred prvo svetovno vojno, saj...

Milo maščevanje Marijine kapelice

Vas Stari Hrastnik na pobočju Hrastniškega hriba, po kateri je dobilo ime kasneje zraslo mesto Hrastnik v dolini, je štela devet pravih kmetij z vsem, kar spada zraven, in če gledamo 150 let staro skico, kako so bile razvrščene, je nad njimi videti drobno hišico, ki je bila, kot...

Duhovnikova molitev

Tretji dogodek, ki je zaznamoval leto 1943, je bil spet do kraja žalosten: požig naše župnijske cerkve Brezmadežnega spočetja Device Marije in umor in požig domobrancev in njihove obrambne postojanke v Grahovem. Poleg 35 pomorjenih domobrancev so partizani zmetali v ogenj tudi nekaj civilistov. Vse se je začelo 23....

Odporništvo, revolucija in kolaboracija na Slovenskem 1941–1945

UvodDogajanja v zgodovini imajo svoje vzroke in svoje posledice, vzroki sami so obenem posledice prejšnjih vzrokov. V zapletanju in prepletanju dogajanj so nekateri dogodki pomembnejši od drugih, se globlje vtisnejo v zgodovino posameznika ali skupnosti in jim določajo smer. To so t.i. ključni dogodki, ki dajejo bolj jasno razumeti...

Molitev

Gospod, kako mu je tam? Ne spusti ga z oči, da ga um ne zapusti, med golimi stenami ječe. Bolečino mu zbriši z obraza, pred obupom ga brani, da bo z jasnim licem, za naju oba, pred svetom stal. Dvigam čašo. Naj se zgodi Tvoja volja! Vidiš: mirne so...

Pismo Radioteleviziji Slovenija

Spoštovana gospa Tanja Starič, čeprav je od dogodka, v zvezi s katerim Vam pišemo, že mesec in pol, je ozračje, v katerem se je mogel zgoditi, še vedno aktualno. To opravičuje in morda tudi zahteva to pismo. Na letni spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu, ki je bila letos na...

Moja domovina

Figure 1. Irina Ratušinska, pesnica, pisateljica in esejistka, se je rodila l. 1954 v družini poljskega izvora v Odesi. Tam je tudi končala študij na univerzi in nekaj časa poučevala na pedagoškem inštitutu. Leta 1981 je prosila za dovoljenje za izselitev s svojim možem, Ukrajincem Igorjem Geračenkom. Od takrat...

Zboru za republiko

Vemo, da Zbor za republiko noče biti izraz česa tako izjemnega, kot je izredno stanje nacije, vendar njegov nastanek, posebej pa nastopi njegovih protagonistov kažejo, da se je država znašla v krizi, iz katere jo lahko izpelje samo intenzivni angažma najširše civilne družbe. Zbor je nastal iz splošnega občutja,...

Osebno pismo Justinu Stanovniku o nezasebnih vprašanjih

Spoštovani gospod Stanovnik, dovolite mi, da Vas osebno nagovarjam pri izpeljavi nekaj vprašanj v zvezi z Vašo Laikovo gloso k nekemu filozofskemu eseju, ki se tiče mojega prispevka v zbornikuEvropski izziv, izdala pa ga je Nova revija. Vedno sem vesel vsakega odziva na katero koli moje besedilo. Je pa...

Sovjetski gulagi

V ameriškem mesečniku The first things je bil novembra 2003 objavljen daljši pregled (Remembering the Gulag) knjige o zgodovini sovjetskih taborišč, ki jih ves svet pozna kot gulage (= Glavnoe upravlenie lagerej). Ker tudi slovenska zgodovina ni minevala mimo vpliva in posnemanja sovjetskega sistema uničevanja svojih nasprotnikov, mi je...

Slovenske volitve 2004

Ob začetku kampanje za oktobrske volitve v državni zbor se tudi člani in prijatelji NSZ vprašujemo, kako naj ravnamo in kaj nam bodo volitve prinesle. Pri tem najprej opazimo, da nasledniki nekdanje totalitarne oblasti, zveza partizanskih borcev in zadnji vodja komunistične diktature s svojim krogom te volitve pojmujejo kot...

Slovenija – množično grobišče

Tamara Griesser-Pečar objavlja neolepšano zgodbo iz vojne Tamara Griesser-Pečar: Das zerrissene Volk. Slowenien 1941–1946. Okkupation, Kollaboration, Bürgerkrieg, Revolution. Böhlau Verlag, Wien 2003. 604 Seiten, 99 eur. Za partizanske čete Jugoslavije (POJ) in njihovega vrhovnega poveljnika Tita je bil »notranji sovražnik« vsaj tako pomemben kakor zunanji. Tamara Griesser-Pečar niti najmanj...