Številka 33
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Ne grožnja, molitev šteje
Dobrih deset let sem imel, ko sem iz pogovorov odraslih vaščanov zaznal, da so se takoj po vojni, tam nekje pri Kočevju v Rogu dogodile strahotne stvari. O tem so pogovori tekli pritajeno, zaupno in z veliko strahu. Največkrat pa sem slišal govoriti o Rogu kmeta Janka P., ki...
Roški spomini
Nekoč bo zapisano, da so se slovenskemu ljudstvu v dvajsetem stoletju »dopolnili časi« – le tako bo mogoče opisati zgodovinski crescendo, ki je Slovence iz najglobljih brezen ponesel v obnebje moderne državnosti. V naročje naše tisočletne slovenske domovine sem bil rojen tik pred drugo svetovno vojno, največjo katastrofo, ki...
Moje odkrivanje Roga
Rog in vse tisto, kar je povezano z njim, me spremlja od mojega otroštva. Tam nekje v Rogu ali nekje na Štajerskem počiva v globokih breznih ali rovih nad sto fantov iz naše fare, ki sem jih poznala iz sosedstva ali iz cerkve, tisoči drugih od drugod in tudi...
Fojbe v trnovskem gozdu
Razpoznavni znak V Sloveniji vedo za sedem tisoč brezen, ki zaslužijo to ime. Čeprav so jamarji našli človeške ostanke samo v osemdesetih, so jih tiste kosti vseeno motile, ker gre za priljubljene in pripravne jame blizu prometnih zvez, pa tudi zato, ker ni bilo urejeno, kam z njimi. Nekateri...
Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze
Ni gotovo, da smo v dosedanjih Zavezanih Aktualnih kulturno političnih komentarjih že kdaj govorili o samospoštovanju – naravnost, tako da bi vzeli prav to besedo in jo naredili za izhodišče razmišljanja. Če še enkrat prelistamo strani komentarja v prejšnji številki, kjer smo skušali dognati, kaj pomeni beseda identiteta ali...
Znak nekega časa
Cenjeni gospod urednik, v Zavezi št. 32 ste objavili članek Slovenske učiteljske zgodbe – učiteljica Nuša Jaklič. Članek sem prebral in prijetno presenečen ugotovil, da se nanaša na našo nekdanjo uslužbenko go. Ano Jaklič. Vaš stavek »čez nekaj let je Nuša le dobila službo administratorke v nekem gradbenem podjetju....
Slovenski katoliški politiki v boju z Beogradom in Moskvo
Pred kratkim smo ob dnevu 27. aprila spet poslušali zgodbo, da je bila OF narodno gibanje katoličanov in komunistov, ki si je zadalo prelomno nalogo zediniti Slovenijo, preroditi slovenski narodni značaj, poraziti okupatorja in uvesti ljudsko demokracijo. V temle sestavku želimo pokazati, kako so se s tem gibanjem srečevali...
Govor urednika Zaveze na občnem zboru NSZ
Ljubljana, Festivalna dvorana, 20. marec 1999Dragi prijatelji! Kar smo rekli že sedemkrat, recimo še osmič: občni zbor je čas, ko člani organizacije postavijo osnovna vprašanja o sebi. Vprašati se morajo, ali so v letu, ki je minilo, obstajali tako, kot terjajo besedila, ki so bila sprejeta na ustanovnem zboru....
Ko so zagospodarili Besi
Umori nasprotnikov, ki so bili železno pravilo komunistične revolucije na Slovenskem med drugo svetovno vojno in po njej, so se že v začetku leta 1942 prenesli iz Ljubljane tudi na podeželje. V tem prispevku bomo pogledali ožje območje vzhodnega dela Notranjske, od Velikih Lašč, Sodražice do vzhodnega dela Blok,...
Slovesnost ob 93-letnici kanadskega majorja Paula H. Barreja v Torontu
Bralcem Zaveze najbrž ni treba posebej razlagati, kdo je gospod Paul H. Barre iz Montreala v Kanadi. Ko je sredi maja 1945 na Vetrinjskem polju nastalo veliko taborišče, kamor so poleg drugih vojakov in beguncev prišli tudi slovenski domobranci in okrog 6000 civilnih beguncev, je tedaj oseminštiridesetletni kanadski major...
Srečko Huth – Spomini in dokumenti
Prijazni spremljevalci mojega slikovitega življenja so številni spomini. Eden teh je izjemno vztrajen. Že dolgo me vabi in prosi, naj ne prepustim pozabi svojih stikov z nekim sončnim človekom. Gre za kaplana Srečka Hutha, ki mu je teklo življenje, javno delovanje in poslednja, mučeniška pot v kratkem obdobju med...
Vrzel v zidu molka
Frankfurter Allgemeine Zeitung – 3. april 1999Pred petdesetimi leti se je v Parizu končal kočljiv proces.Poročilo v New York Timesu, ki je izšlo zvečer, 3. aprila 1944, na prvi strani, se je začelo s stavkom: »Z obdolžitvijo, da vodi sovjetska vlada do Združenih držav in Velike Britanije dvolično zunanjo...
Osvoboditev
Spominjam se pomladi leta 1945. Bila je tako topla, da je bolj spominjala na začetek poletja kot na pomlad. Stanovali smo v enodružinski hiši za Bežigradom, nasproti Stadiona. Bili smo samo trije družinski člani: atek, mami in jaz. Bila sem dijakinja, v petnajstem letu, deklica kot toliko drugih. Prve...
Strpnost in resnica
Šestinpetdeset let potem, ko so komunisti s poboji civilnega prebivalstva v Sloveniji pričeli svojo revolucijo, dvainpetdeset let po množičnem poboju domobrancev in drugih neoboroženih nasprotnikov komunizma po vojni, po šestih letih samostojne slovenske države in po nekajkratnih demokratičnih volitvah, smo Slovenci komaj kak korak bližji razčiščenju naše polpretekle zgodovine,...
Učiteljici verouka, žrtvi VOSA v Kamniku 1944
Letos, 9. marca, je minilo 55 let od nasilne smrti Pavle Urankar in Vande Fajdiga, ki sta v prvih letih nemške okupacije v Kamniku učili otroke verouk in jih pripravljali na prejem zakramentov.Medvojna zgodovina Kamnika in okolice je še malo raziskana. S partizanske strani največ v Kamniškem zborniku VII/1961,...
To usodno rdeče znamenje
Nada MatičičMar ne bi smela danes za več desetletij molka obtožiti oblast, ki mi ga je izsilila?! Ne torej zavoljo osebnega preganjanja, odvzema svobode, pregnanstva na otok; ne obtožujem nobene fizične osebe, ki bi mi stregla po življenju ali mi hotela uničiti kariero, odvzeti čast in dobro ime …...
Odlomka iz romana tuza
Kakor smo omenili že v prejšnji številki Zaveze, je Helena Jaklič edina od Jakličevih otrok podedovala očetov pisateljski dar. Nekaj krajših besedil je objavila v predvojnih katoliških glasilih in revijah, sicer pa z objavljanjem ni imela sreče. Vse, kar je napisala po vojni, je ostalo neobjavljeno in neurejeno v...
Dvoličnost – dvojna morala – dvojna merila
Ravnokar sem se vrnila iz Amerike. Od tam vse naše zdrahe izgledajo majhne, oddaljene, nepomembne. Seveda jih zanimajo operacije NATA na Balkanu. Ampak rajši gledajo reklame in rezgetavščine (tako pravim tistim nadaljevankam, ki naj bi bile duhovite, da pa gledalci ne bi spregledali kakšnega dovtipa, jih spremlja nekakšno rezgetajoče...
Dan razuma in odgovornosti
Tako kot vsako leto so se »borci za narodno svobodo« tudi ob letošnjem 27. aprilu zbirali pod rdečimi zastavami, trkali na zaslužne prsi in vzklikali svoja zarotitvena gesla. Kolikor so starejši, toliko manj razumne in premišljene so njihove besede. Kritične misli in preudarka niso več sposobni. Na eni od...
Ali vemo, kdo so bili
V nedeljo, 28. februarja, je ob dvajsetletnici Kardeljeve smrti prvi program Radia Slovenija prenašal spominsko razmišljanje o tem nenavadnem človeku. Avtor oddaje je pred nas pripeljal tri gospode, dr. Franceta Bučarja, dr. Rastka Močnika in dr. Boža Repeta, in jih predstavil za predstavnike treh generacij slovenske družboslovne misli: prava,...
Spomini na morijo
Kočevska je bila in je še za Slovence neka posebna dežela, kjer so nekoč živeli čudno govoreči ljudje, ki pa so nekega dne v letu 1941 svojo deželo enostavno zapustili. V tako izpraznjeno deželo so začeli prihajati ljudje od drugod. Tudi naša družina je tako nekega marčnega dne 1942....