Številka 57

Odon Peterka

Rojen je bil 13. marca 1925 na Jesenicah. Oče Alojz Peterka je bil financar, mati Anežka, doma iz Pšebenice pri Olomoucu na Moravskem, pa kuharica. Leta 1930, ko je bil oče invalidsko upokojen, se je družina, v kateri sta bili še sestri Jarmila in Erna, preselila k sorodnikom v...

Flectamus genua

Nad domovino prihrumela je vihra strašna brez Bogain rana v cvetu krvavela je naroda slovenskega. Je vzdignil Kajn hudobno roko nad brata Abela nedolžnega, mu rano vsekal je globoko, ga zbil je brat srca okrutnega. Kraljica Estera za narod posreduje, ki ga obsodil Aman je na smrt, z molitvijo...

Teta Ivanka

Teta Ivanka je prebivala na južnem obrobju mesta. Do njene hiše si prišel po poti čez travnike, ki so se raztezali med železniško progo in široko mestno cesto s tramvajem. Ob dobro shojeni stezici so bile še druge hiše, vendar nobena ni bila velika. In vse so imele vrt....

Nagovor urednika Zaveze

V soboto 18. marca se je v Škofovih zavodih odvijal XV. občni zbor Nove Slovenske zaveze. Natančnejše poročilo bodo bralci našli v društvenem glasilu Mi med seboj. Tu objavljamo samo govor urednika Zaveze. Vsi ste gotovo že slišali za italijanski film Srce v breznu. Nekateri ste ga tudi videli...

Odmev na apel brez odziva

V zadnji številki revije TABOR (11-12 /2004) je objavljen članek z naslovom APEL BREZ ODZIVA. Članek nima podpisa. Vseeno menim, da mimo tega članka ne smemo iti molče.V prvem odstavku je med drugimi zapisana trditev, da »državni zbor še nikoli doslej ni bil zmožen priznati, … da je bil...

Pismo dr. Janezu Podobniku

Spoštovani g. dr. Janez Podobnik,Kot že večkrat v zadnjih letih smo pred nekaj dnevi zopet slišali in brali vašo izjavo, da niso bili vsi partizani morilci in ne vsi domobranci izdajalci. O partizanih tukaj ne bomo govorili, to naj sami uredijo. Mi nismo nikoli rekli, da so vsi partizani...

Aktualni politični komentar Nove Slovenske zaveze

Iz politične agenture v javni zavod Predlog novega zakona o Radioteleviziji Slovenije, ki ga je v začetku aprila pripravil kulturni minister Vasko Simoniti, je v poklicni javnosti doživel sprejem, ki nas je – na način, ki ga ni bilo mogoče spregledati – opozoril na stanje duha na tem področju....

Pismo veleposlaništvu Združenega kraljestva, Velike Britanije in Severne Irske

Ekscelenca! Pred tremi leti, natanko 22. aprila 2002, je Nova Slovenska zaveza poslala Vašemu veleposlaništvu pismo, v katerem Vas je opozorila na nekatera dejstva druge svetovne vojne, ki so bila za Britance kot imperialen narod obrobnega pomena, Slovence pa so zadela v tisto središče, kjer se odloča vprašanje narodove...

Uvod

Vsi ljudje po naravi težijo za tem, da bi vedeli. Tako se glasi prvi stavek Aristotelove Metafizike, zelo stare in zelo ugledne knjige. Besedo vedeti je tu treba vzeti v vsem obsegu in z vsem rešpektom: vedeti ne samo kaj, ampak tudi kako, zakaj in čemu – ne samo...

Edvard Kocbek, Tovarišija

28. majPreteklo noč sem prav tako slabo spal. Misli so se mi vrstile, nemirne in presenetljive. To noč sem dobil določen občutek, da se je začela slovenska vstaja. Občutek, da se razvija krvavo resničen proces, ki ni samo skrajneje oster, temveč tudi neogiben in zakonit. To noč se mi...

Prižgimo luč

Prižgimo lučArgentinaFigure 1. Vsi, ki verujemo sporočilom sv. pisma, vemo, da je Satan v podobi kače že prvega človeka zapeljal v greh s sladko vabo napuha. Takrat se je rodilo Zlo, začetek našega prekletstva, ki ga imenujemo izvirni greh. Satanov napuh se je kasneje spet porodil v srcu Adamovega...

Popravki

Figure 1. V Zavezi 41 smo prispevek dr. Kajetana Gantarja pospremili s fotografijo 5. razreda begunske gimnazije v Peggezu. Takrat nismo mogli seznaniti bralce z vsemi imeni, danes pa to lahko naredimo. Posredoval nam jih je bralec iz Argentine prek Alojza Starmana iz Špitala.Na sliki, ki jo znova objavljamo,...

Tragika in travma

Tako se je glasil naslov predavanja celovškega škofijskega arhivarja dr. Petra Tropperja, ki ga je imel 17. marca 2004 v prostorih nekdanjega vetrinjskega samostana na avstrijskem Koroškem. Ob postavitvi spominske plošče dr. Valentinu Meršolu junija istega leta naj bi prireditev seznanila vetrinjsko farno občestvo in sploh celovške katoliške izobražence...

Priporočamo

Moč PreživetjaFigure 1. Moč Preživetja

Prispevki za mozaik

MozirjeFigure 1. Čeprav sem bil podpisani ob koncu vojne desetletni deček, so mi nekateri takratni dogodki ostali živo v spominu. Najprej naj omenim, da sem, čeprav še otrok, iz takratnih katoliških glasil, ki smo jih imeli v naši družini, že izvedel za pravo podobo komunizma, boljševizma in o grozotah...

Iz Ljubljane čez Beljak v Monigo

Minil je tretji maj leta 1945. V Ljubljani si videl zaskrbljene obraze, ljudje so bili v dvomih, kaj storiti; tudi novonastala vlada je malo govorila in še manj odločala. Tudi moj osebni položaj ni bil zavidljiv; na veliko soboto leta 1945 mi je dr. Blumauer v Leonišču iz vnete...

Dnevnik zapoznelih beguncev

V soboto, 5. maja 1945, so skozi Šentjošt šli domobranci iz Logatca, Hotedršice in Rovt ter civilisti, ki so se umikali z njimi. Dolge kolone pešcev in voz s konjskimi vpregami so hitele po cesti proti Suhemu Dolu in Gorenji vasi. Tudi šentjoški domobranci in tisti, ki so nameravali...

Domobranski poročnik Martin Zorko

V Slovencu z dne 25. aprila 1945 sem našel zapis, nekrolog za domobranskim poročnikom Martinom Zorkom. Takole piše ob koncu nekrologa: »Tako si, dragi Tine, odšel od nas, kot odhaja junak. Zastonj bo nate čakala naša mladina, da bi ji kot učenik po božji volji razkrival lepoto materine besede...

Boš videl, kakšno kulturo so nam prinesli

Malo nenavaden naslov, katerega pomen pa se bo razjasnil, vsaj tako upam, z naslednjo pripovedjo iz mojega življenja, ki naj bo spomin na 60. obletnico konca druge svetovne vojne. Leta 1944 so me medvojne razmere v Ljubljani, kjer je živela naša družina, prisilile, da sem se po zgledu starejših...

Profesor France Terseglav

Praznovanje letošnje šestdesetletnice Gimnazije Jesenice njenim nekdanjim dijakinjam in dijakom kliče v spomin gimnazijsko življenje, lepa in tudi manj lepa doživetja; vanje so vtkani naši profesorji, ki so nam vsak po svoje pomagali do večje izobrazbe, razgledanosti, zrelosti in nam oblikovali osebnost.Če danes, po več desetletjih, vprašate nekdanje dijake...