[Stran 093]
Spoštovani g. dr. Janez Podobnik,
Kot že večkrat v zadnjih letih smo pred nekaj dnevi zopet slišali in brali vašo izjavo, da niso bili vsi partizani morilci in ne vsi domobranci izdajalci. O partizanih tukaj ne bomo govorili, to naj sami uredijo. Mi nismo nikoli rekli, da so vsi partizani morilci. So pa morilci pri njih imeli veliko besedo in so veliko morili.
Nas zanima druga polovica vaše, na videz nevtralne izjave, da niso bili vsi domobranci izdajalci. Morilec je zelo jasen pojem: umoriti pomeni vzeti drugemu življenje brez pooblastila zakonite državne oblasti. Reči nekomu izdajalec ni tako jasno in preprosto. Treba je pojasniti vsaj to, koga je izdal, komu ga je izdal, s katerim dejanjem je to storil in katero zakonsko pravno obveznost je s tem kršil. Drugače je beseda izdajalec samo žalitev, zlasti v stavku, v katerem je umor izenačen z izdajo.
Gospod predsednik, zato vas prosimo, povejte nam vendar že, kateri domobranci so bili izdajalci? Koliko jih je bilo, kako in po čem ste jih prepoznali? Koga so izdali, kdaj, kje in kako? In kateri domobranci niso bili izdajalci? Po čem in zakaj se razlikujejo od izdajalcev? Kdo je razločil in po kakšnem merilu je odločil, kateri domobranci so izdajalci in kateri niso izdajalci?
Trditev, da niso bili vsi domobranci izdajalci, v slovenskem jeziku pomeni in tako jo večina tudi razume, da so domobranci na splošno bili izdajalci, nekateri med njimi pa izjemoma to niso bili. To trditev ste v zadnjih letih že večkrat javno ponovili v različnih oblikah. Zato ste jo najbrž temeljito premislili in vam na naša vprašanja ne bo težko jasno odgovoriti. To vam bo toliko laže, ker ste predsednik stranke, ki je po imenu in po pravu naslednik nekdanje SLS, ki je bila med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo v Sloveniji politični nosilec protikomunističnega upora in domobranskega oboroženega odpora zoper revolucionarno nasilje. Pri tem vam gotovo ne bo ušlo, da je Slovensko domobranstvo nastalo jeseni 1943 po več kot dveh letih neznosnega komunističnega nasilja, v katerem so partizani v nesrečnih razmerah trojne okupacije umorili že več tisoč neoboroženih Slovencev, tudi številne duhovnike in več deset družin v celoti.
Radi bi torej vedeli, kdo od nas preživelih domobrancev in kdo med našimi pobitimi sobojevniki je po vaših merilih in ugotovitvah izdajalec in kdo ne. Zato ne boste zamerili, če od vas pričakujemo hiter in jasen odgovor.
S spoštovanjem!
Ljubljana, 24. 2. 2005
Predsednik NSZ