Številka 55
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Teharje 2004 in politika
Osrednja teharska spominska slovesnost, ki jo Nova Slovenska zaveza (NSZ) že od leta 1990 priredi vsako leto na prvo nedeljo v oktobru, je letos bila v nedeljo 3. oktobra. Tega dne so bile tudi volitve v državni zbor. Podobno bližnje srečanje je bilo tudi letos spomladi: v nedeljo 6....
Iz dnevnika
Iz govora pokopovalca Ignacija Nadraha:»Bila sta zavedna katoliška kristjana, eden duhovnik, eden katoliški akademik. To je že samo po sebi hudo zlo. Pa vajina krivda je bila še hujša. Svojo vero sta javno spoznavala, šla sta zanjo celo v boj in se neustrašeno postavila nasproti tistim, ki hočejo krščanstvo,...
Vračanje iz Vetrinja
Veliko je bilo pisanega o tem, kako se je moglo zgoditi, da so Angleži predali Titovim partizanom 26 000 vojakov, ki so jim bili izročili orožje in se zatekli v njihovo varstvo. Med vrnjenimi je bilo tudi enajst do dvanajst tisoč slovenskih domobrancev in tisoč civilistov. V Tolstoyevem procesu...
Ne bom izbiral, ampak sprejel
Mengeš, Komenda, Mekinje Moj oče je bil kmet v Zalogu pri Ljubljani. V družini smo bili štirje fantje in dve dekleti. Rojen sem leta 1915, še nekaj mesecev, pa bom dočakal devetdeset let. Moja domobranska zgodba se začenja 5. januarja 1945. Deloval sem kot redovnik lazarist pri Srcu Jezusovem...
Rešil nas je Božo Berlot
Sem Davorin Martin Kahne, rojen 12. novembra 1922 v Ljubljani. Rastel sem pod Rakovnikom in postal eden od številnih mladincev, ki smo se zbirali pri tamkajšnjih salezijancih. To me je tudi nagnilo, da sem v jeseni leta 1943 postal domobranec. Najprej sem bil vojak Tehnične čete v poslopju 1....
Od osvobodilnega boja do banditizma
Kramljanje ob pričevanju Alberta SvetineKnjiga je izšla avgusta letos v založbi Nova obzorja (Ljubljana, 2004). Dolgo so jo napovedovali. Delno smo njeno vsebino že poznali, saj so zadnje leto precej odlomkov iz nje objavili v Demokraciji. Lahko bi za naslov izbrali stavek, ki ga avtor Albert Svetina – Erno...
Od Ruda do Hrastnika in nazaj
Dragoljub Mićović, Zapisci starog Ruðanina, Beograd 1997Na to knjigo ne bi bili pozorni, če ne bi prinašala pretresljivega pričevanja o tragični usodi srbskih beguncev po vojni, ki je le-te doletela deloma tudi na ozemlju Slovenije. Gospod D. Mićović je nosil breme tega doživljanja v sebi, saj se je kot...
Pismo iz Argentine
Spoštovani gospod urednik!V Zavezi št. 52 sem bral Vaše odprto pismo o televizijski oddaji v spomin na predvojni Akademski pevski zbor Franceta Marolta. V Argentini oddaje seveda nisem videl, prizadetega se pa čutim, če zdaj politizirajo spomin na zbor, posebej v zvezi z zadnjim nastopom 12. decembra 1941 v...
Pismo predsedniku državnega sveta
Spoštovani gospod predsednik DS RS,zvedeli smo, da je Državni svet RS za četrtek 11. t. m. sklical strokovni posvet o žrtvah vojne in revolucije in nanj povabil večje število organizacij in oseb, ki na razne načine obravnavajo to temo. NOVA SLOVENSKA ZAVEZA in njeno glasilo ZAVEZA se z vprašanji,...
Razvaline in grobovi namesto obljubljene svobode
Na televiziji se je v zadnjem času zvrstilo nekaj nastopov, ki so nas skušali prepričati, da je naša polpretekla zgodovina že napisana, da so vsi poizkusi njenega spreminjanja nesmiselni in krivični. Kot da bi hoteli nadoknaditi izpad te problematike iz predvolilne kampanje! Glasovi, da je treba zgodovino prepustiti zgodovinarjem,...
Pismo predsedniku države
Urad predsednika Republike Slovenije Erjavčeva cesta 17 Ljubljana Spoštovani gospod predsednik, v aktualnem komentarju 54. številke Zaveze je tudi mesto, ki neposredno zadeva neki Vaš nastop, posredno pa tudi značaj in pomen Vaše visoke službe. Mislimo, da ne bi bilo prav, če tega mesta ne bi poznali. Iz njega...
Kolo nasilja
Gozdnata pobočja Karavank nad Hrušico, Jesenicami, Javornikom in Koroško Belo ter Mežaklje na nasprotni strani so bila vsa leta revolucije in državljanske vojne neme priče mučenj in pobojev njunih žrtev, kot da ljudje ne bi že dovolj trpeli pod Nemci, ki so streljali talce, izseljevali in zapirali v bližnji...
Uvod
Kaj je kolaboracija, ne moremo prav razumeti, če ne upoštevamo važne razlike med prvo in drugo svetovno vojno. Prva svetovna vojna je bila vojna med nacionalnimi državami. Ko so na primer Nemci, Italijani in Rusi zasedli dele drugih držav, so jih zasedli kot Nemci, Italijani in Rusi. Vsakokratni okupirani...
Andrej Seljak iz Žirovnice je izginil 5. februarja 1946
Za Žiri sem zvedel že kot bosonog osnovnošolček. Pisalo se je leto 1939 ali 1940, ko so nas učitelji na koncu šolskega leta peljali na izlet na Vrh sv. Treh Kraljev in nam od tam razkazali bližnjo in daljno okolico, kolikor je bilo v tistih razmerah sploh mogoče. Preden...
Vinko Rode, Iz dnevnika
Meddobje 2003, 1–2Čaka me skoro vsa Zaveza. O Nagodetovi B. sem prebral, seveda žalostna štorija; saj bodo vse take. Dinko pravi, da ne more tega brati, ker je vse tako od blizu doživljal. Zaveza št. 46: temeljna besedila o naši tragediji (kot v vseh številkah); besedila o nepopisnih grozotah...
Satan obišče Bezuljak
Preprosti osemnajstletni vaški stražar Tone Primožič – Kavčkov iz Bezuljaka v Menišiji, bajtarski sin, je s temi besedami naslovil svoje doživljanje strahot v noči med 18. in 19. septembrom. Zapis hrani njegova sestra Anica Primožič z Rakeka. Ali je morda pretiraval ali pa ima prav, bomo lahko razbrali iz...
Edvard Kocbek, Dnevnik 1945,
27. septemberMinister Kosanović mi je pred časom dal na vpogled precej svojega londonskega gradiva. Hotel mi je s tem povedati, da je vmes marsikaj, kar bi bilo zame in tovariše iz vodstva OF novo in zanimivo. Gradivo je prevzel Gradišnik, da ga uredi. Danes sem pregledal tisti del gradiva,...
Moje odkrivanje Velikega Osolnika
Jeseni 1943 je bilo toliko hudih dogodkov, da nikoli ni bilo izrečeno ime Veliki Osolnik tako, da bi mi ostalo v spominu, kot npr. Turjak, Grčarice, Velike Lašče, Kočevje. Ko sem pred leti ponovno prebirala knjigo Turjak iz leta 1944, sem obstala pri besedah, kako so se branilci Turjaka...
Edvard Kocbek, Dnevnik
1952, 14. februar Godovniška druščina: brat z ženo in Vodnikova dva. Debata se je burno prenesla v ocenjevanje sovjetizma in amerikanizma. Jaz sem oba pojava kot duhovna lika enako obsodil, pravzaprav izrazil bojazen, da bo amerikanska duhovna praznota po svoji človečanski nevarnosti presegla sovjetski demonizem ali satanizem. Z vso...
Drevo
Nada Matičič se je rodila 16. avgusta 1922 v Litiji. V Ljubljani je končala gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomirala iz slavistike. Kot profesorica je na srednjih šolah poučevala estetsko vzgojo in slovenski jezik z literaturo. Po hudi bolezni je umrla 22. julija 2004. Nada je občudovala Cankarjevo, kasneje...
Pred vesoljno sodbo
KAKO SLADKO BO NEKOČ VSTATI IZ PRSTI!Vse žile srebra in zlata bodo odprte,raztopljene bodo tekle prek ruševin sveta.Zvezde, ki smo jih iskali z raketami in teleskopi,bodo na tleh, vržene iz tečajev,goreče v strašnih plamenih.BREZTELESNO bomo stopali v jozafatsko dolino.ABRAHAM bo vodil za roke Izaka,Rahela bo našla vse svoje otroke,revni...
Sužnji sveta
Figure 1. Tudi če bodo vsi pozabili Elga BottoMoja prijateljica Elga Botto, znana slikarka, rojena v Argentini, je želela s tem linorezom prikazati Suženjstvo človeštva. V tem umetniškem delu je veliko simbolike. Prav to sliko lahko primerjam z našo žalostno polpreteklo zgodovino. Linorez prikazuje dva obraza, skoraj okostnjaka, na...
Priporočamo
Dr. Tamara Griesser-PečarRazdvojeni narodSlovenija 1941–1945Figure 1. Razdvojeni narod