Številka 117
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Sto let upora, obljub in prevar
Koroški Slovenci med samobitnostjo in povezovanjem s celotnim narodnim telesom27Dovolite mi, da se kar ob začetku najprej zahvalim organizatorju tega poletnega srečanja treh Slovenij, torej Rafaelovi družbi in osebno Lenartu Riharju za zaupanje in čast, ki sta me doletela, da letos v imenu Korošcev spregovorim. 100-letnica plebiscita na Koroškem...
Majda Starman: Ostali smo na Koroškem
(Mohorjeva družba 2020)Kdor je že kdaj imel priložnost prisluhniti danes 83-letni Majdi Starman iz Špitala ob Dravi (gospa je bila denimo v veliko pomoč Rafaelovi družbi pri pregledovanju, datiranju in urejanju arhivskih fotografij iz begunskih taborišč, skupaj z možem Lojzetom pa tudi redna pričevalka ob odprtju razstav teh fotografij,...
Poslednji deseti bratje na poti v prihodnost
Petdeset let je minilo, odkar je Zorko Simčič avgusta 1970 dokončal roman Poslednji deseti bratje, enega velikih slovenskih romanov.Simčič je tipkopis nato shranil; čutil je, da je napisal nekaj tako nenavadnega, izzivajočega, v nekem smislu usodnega, da se je mogel šele po 40 letih vrniti k besedilu, da je...
Alessandro Manzoni: Zaročenca
To je knjiga moje generacije, pa ne samo študentov književnosti. Jo je pa ob izteku zbirke Sto romanov vanjo uvrstil prof. Anton Ocvirk. Kljub njeni katoliškosti v zanjo neprijaznem času je mnenje dr. Janka Kosa, da prof. Ocvirk ni nič rekel zoper Cerkev, dobilo svojo potrditev. Imel pa je...
Upor totalitarizmu za krščansko in narodno občestvo
Cerkev je duhovna in v svet odprta skupnost, zato nanjo vplivajo tudi zunanji dejavniki družbe. Usodno pa je, če ljudje ignoriramo duhovna izročila prednikov, kot se dogaja danes. Družba moderne je to dopustila, komunistične družbe pa so celo s propagandnim terorjem uničevale samozavest vernih. Če se je musliman ali...
Jože Možina, Slovenski razkol
»Knjiga, na katero smo čakali desetletja«Knjiga obsega 624 strani velikega formata v barvnem tisku. Objavljenih je 217 ekskluzivnih faksimil dokumentov in fotografij vseh vpletenih strani, med katerimi so številni videniprvič. Knjiga vsebuje tudi 15 zemljevidov in 35 posebej zaknjigo izdelanih grafov, ki natančno kot še nikoli doslej prikažejo potek...
Izgubljene generacije
Vsak človek ima v hiši svojega življenja posebno kamrico ... Odpri oči na stežaj, razširi pogled in misel na vse plati, čez vse goré! Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil dragocenega, spravil vse, kar je bil...
Priporočamo
Dr. Jože Možina, Slovenski razkol okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega uporaSlovenski razkol je znanstvena monografija, na katero smo po prepričanju zgodovinarja dr. Mitje Ferenca čakali desetletja. Zato ne preseneča, da je bila knjiga že trikrat razprodana in čaka na četrti natis. Prav za to zgodovinsko delo so v knjižnicah...
Stegnjene roke
V letošnjem septembru sem se večkrat spomnil na njegov 16. dan, na dan torej, ko je leta 1941 komunistična partija z razglasom uzurpirala oblast. Seveda bi bilo mogoče razpravljati o marsičem, tudi o tem, če je mogoče najti vsaj kak trhel kriterij, po katerem bi imel tak papir imel...
Vetrinjski krog ni zaključen
Bila je sobota, 23. maja 2020. Čudno, skozi park sem šla proti samostanski cerkvi, a nikjer žive duše. Virus, ki je spravil ves svet v »vojno stanje«, tudi Koroški ni prizanesel. Vse se je ustavilo, meje so bile spet zaprte, Karavanke nepremagljive. Spominske maše ob 75. obletnici prihoda beguncev...
Na poti od Teharij do Brežic
Nekoč je Justin Stanovnik zapisal, da kdor ima srce za to, sliši, da slovenska zemlja ječi od grobov. Kdor ima srce za to, sliši kdaj v samotni uri vzdihe, smrtne vzdihe trpečih, ustreljenih, padajočih v smrt. Toliko vzdihov, da so gozdovi živi od njih, toliko vzdihov, kakor da je...
Ozadje ventrinjske tragedije
Junija 1945 so bili domobranci, slovenska narodna vojska, vrnjeni s Koroške v roke partizanov in skupaj s tisoči beguncev pred komunisti raznih narodnosti pomorjeni na slovenskih tleh. Ob spominu na ta dogodek, ki zaznamuje enega najbolj temnih obdobij slovenske zgodovine, mislimo navadno predvsem na to, kaj so ti borci...
O komunistih in partizanih – nekoliko drugače
Najprej tri izhodišča za naš razmislek1. France KlopčičNjegov oče France, rojen v Zagorju ob Savi, se je že konec 19. stoletja politično opredelil in se pridružil socialdemokratom. Poročil se je z Maričko Cukjati, sestro mojega starega očeta. Po drugi svetovni vojni sta nas večkrat obiskovala v Šentgotardu, kjer sem...
Besede preživelih niso leporečje
Letos mineva trideset let od prve svete maše v Kočevskem Rogu, takrat pod Krenom: »… na kraju smrti in molka, ki je trajal dolga leta v zamolčanosti dogodka in nedostopnosti kraja. Danes javno opravljamo simboličen krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli smrt. S tem simboličnim krščanskim...
Soočenje za preživetje in moč
Dali smo naša življenja krvavim poljanam,naša srca materi Sloveniji,naše duše Bogu.Tako je bilo zapisano na vencu, ki ga je pred breznom pri Macesnovi gorici v Kočevskem rogu k žrtvam slovenske morije v začetku junija položil predsednik vlade. Sama napisa tisti dan, ko je potekala slovesnost, niti nisem opazila. Verjetno...
Delajmo za spravo, zdravimo rane, varujmo spomin in resnico
Pred 75 leti, 25. junija 1945 je Edvard Kardelj iz Beograda poslal Borisu Kidriču v Ljubljano osebno depešo, v kateri je zahteval hitrejše čiščenje oziroma pobijanje. Morija se je okrepila in na transportu proti Kočevju se je znašel tudi moj oče.Ob začetku vojne ni imel niti 14 let. Kljub...
Slovesnost pri jami pod Macesnovo gorico ob 75. obletnici pobojev
V soboto, 6. junija 2020, je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore ob somaševanju novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana in drugih duhovnikov ter ob zaradi epidemije covida-19 udeležbi manjšega števila vernikov pri breznu pod Macesnovo gorico daroval sveto mašo za na tem kraju pomorjene slovenske domobrance ter za...
Razumeti ure njihovih odločitev
V nekem poetičnem stavku pravi Ivan Cankar o naših starejših pisateljih: Lepo teče beseda našim starim, kakor da bi mi od daleč šumeli notranjski gozdovi …Ta lepa podoba, notranjski gozdovi, ki nam od daleč šumijo v vetru, ima po letu 1945 vse drugačen pomen. Usodno drugačen – zaradi strahot,...
Lambert Ehrlich – neustrašen oznanjevalec Kristusove blagovesti
UvodEhrlich je rekel leta 1933 tu,1na Višarjah: »Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je to božja volja. Božja volja nam tukaj, na Svetih Višarjah razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi,...
Roške prošnje
Prosimo za slovensko Cerkev, da bo črpala moč za svoje poslanstvo iz krvi naših mučencev …Prosimo za zdravo pamet in podpirajmo sposobne, poštene voditelje, ki si prizadevajo za resnico in pravico, da bi zmogli narediti odločen korak za resnično spravo, naj vztrajajo in ne omagajo pod pritiski in grožnjami...
Zgodba za filmski scenarij
Tokrat me je v zelenem in cvetočem junijskem dopoldnevu pot zanesla med dolenjsko gričevje v okolico Sodražice ali natančneje v Zamostec k Julijani Hočevar, roj. Kozina (1931). K njej me je povabil njen sin Janez Hočevar, saj je iz maminega oživljanja bogatih in še v starosti živih spominov na...
Zvrhana mera milosti, če prosimo zanjo
Prvi petek v juniju, na predvečer spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu, smo se znova zbrali pri kapeli pod Krenom, da bi noč preživeli v molitvi pred Najsvetejšim in v družbi slovenskih mučencev. Letošnje leto je bilo posebno. Molitvenega bedenja zaradi virusa in s tem povezanih omejitev pri organizaciji dogodkov...
Domobranska pogreba v Trstu
Slavni slikar Zoran Mušič je ob obnavljanju spominov na to, kako so ga Nemci septembra 1944 aretirali v Benetkah in prepeljali v Trst, opisal tudi srhljivo »bližnje srečanje« z angleškim lovskim letalom.Na Trgu Roma so ga posadili na odkrit džip. Priklenili so ga skupno s Hrvojem Maistrom na obe...
Ostanem, kakor sem
Spoštovani, skoraj 30 let je že, odkar je NSZ začela organizirati, vi in vaši domači pa ste to omogočili – da smo zbrali imena žrtev revolucije iz vaše župnije in ste jih zapisali na farno spominsko ploščo. 28Ko se jih spominjamo, bi vas, zlasti mlade, najprej nekaj vprašal. Kaj...
Nikoli več nisem videla mame, da bi se smejala
Pogovor z Marijo Trček, rojeno Mravlje, z BrezoviceMarija Trček, rojena leta 1931, prihaja iz znane brezovške družine Mravljetovih. Mama Mici, kot jo kličejo sorodniki, rada spregovori o svojih najdražjih. O že pokojnem možu, o umorjenih očetu in treh bratih, o mami, ki je z dvema majhnima otrokoma po umoru...
Rešiti se iz preteklosti – kako?
Zbrali smo se, da počastimo spomin in molimo za pomorjene pripadnike slovenske vojske tukaj, na Hrastniškem hribu.29Kar nekaj jih je iz naše šentjernejske fare, ki jim je bilo življenje vzeto tukaj. Izguba 435 oseb je krvava cena, ki jo je naša fara plačala v vojnem in predvsem v povojnem...
Moja družina in komunizem
Blagoslov in prekletstvo prednikov, dediščina, ki jo prejmemo potomciSem potomka dveh družin, ki sta utrpeli hude stvari ne samo zaradi vojne, pač pa tudi zaradi komunizma. Kdaj sem zvedela, sploh ne vem, zdi se mi, da od vedno vem. Vsaj tisto splošno občutje je bilo od malega v meni,...
Zgled poguma in upanja v še tako nemogočih razmerah
Letos mineva 75 let od krutih izvensodnih pobojev po končani drugi svetovni vojni.30Tistega zgodnjega poletja v juniju 1945 so iz teharskega taborišča noč za nočjo brneli kamioni, naloženi z ljudmi, ki jim je bila namenjena kruta smrt na enem izmed morišč v širši okolici. Po grobih ocenah naj bi...
Kako bodo pošasti preteklosti izgubile svojo moč
26Naša uvodna besedila želijo seznanjati slovensko javnost o pogledih Nove Slovenske zaveze na vsakokratno kulturno in politično stanje v državi. Gledanje NSZ se v marsičem razlikuje od gledanja drugih opazovalcev, ker nujno vnaša v to gledanje svojo poučenost iz preteklosti, poleg tega pa ji njeno naporno obstajanje v sedanjosti...
Koliko solz, bolečine in praznine je kričalo v nebo
+Genocidna množičnost medvojnih in povojnih pomorov31pri nas in po svetu je skušala prekriti resničnost enkratne in neponovljive smrti, ki jo umre vsakdo sam. Zločinski sistemi in njihovi izvajalci so naredili vse, da bi okoliščine nasilnih pobojev, vključno z žrtvami, obdržali neznane. Brez imena naj bi bili tudi nalogodajalci in...
Pesem dekleta
Tkala, tkala platno sem prebelo,ne za se, za svojega fantiča,da ga dež na vojski ne premoči.Nihče v kamri moji ni bil priča,ko od solz je platno rumenelo,nihče mi govoril ni: ne joči!Zdaj tkem platno črno že dva dneva,ne za njega, le za svoja krila.Joči! prosijo me kamre stene.Joči, joči!...
Z blagoslovom v slovensko zemljo
Danes je zelo pomemben dan za naš kraj.32Pred nami leži krsta s posmrtnimi ostanki 12 žrtev povojnih pobojev in revolucije iz apnenice s Cesarskega vrha. Ne poznamo njihovih imen, poznamo pa trpljenje in zločin, ki je bil storjen nad njimi na poti proti domu.Dovolite mi, da na kratko opišem...