Zvrhana mera milosti, če prosimo zanjo

Prvi petek v juniju, na predvečer spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu, smo se znova zbrali pri kapeli pod Krenom, da bi noč preživeli v molitvi pred Najsvetejšim in v družbi slovenskih mučencev. Letošnje leto je bilo posebno. Molitvenega bedenja zaradi virusa in s tem povezanih omejitev pri organizaciji dogodkov nismo posebej oglaševali. Kljub temu se nas je zbralo lepo število zvestih molivcev, s katerimi se v Kočevskem Rogu srečujemo leto za letom, to pot že šestič.

V tem času so naša bedenja dobila svojo značilno obliko. Ta je večinoma nastala organsko, saj smo se načrtno zadrževali, da ne bi dodajali te ali one oblike pobožnosti, pač pa namesto tega dopustili, da nam kraj sam spregovori. Udeleženci bedenja, ki nas medvojno in povojno revolucionarno nasilje sicer le posredno zadeva, v sebi namreč močno čutimo, da je Rog še danes odprta rana našega naroda, po drugi strani pa izjemno pomemben molitveni kraj za vse njegove potrebe.

»Iz globočine kličem k tebi, o GOSPOD, Gospod, usliši moj glas; tvoja ušesa naj bodo pozorna na glas moje prošnje« (Ps 130,1–2).

Kot vedno smo pričeli večer s sveto mašo, ki jo je letos daroval gospod Janez Turinek. Med mašo ne pojemo pesmi, saj nihče od nas ne poje lepše od ptic, katerih glasovi odmevajo skozi gozd, ko se na večer odpravljajo spat.

Po maši je gospod Jože Plut, ki se bedenja udeleži vsako leto, izpostavil Najsvetejše. Z vsem spoštovanjem do Boga na oltarju, a hkrati v intimnem zaupanju, da smo pred Njim lahko takšni, kakršni smo, smo se pripravili na noč. Iz avtomobilov smo si prinesli topla oblačila, spalne vreče in podloge. Noč v gozdu je namreč tudi junija izredno mrzla, kljub zimskim oblačilom. Medtem ko sta na gozd legali noč in tišina, smo prižgali sveče, vrtne ognje in svetilke in pričeli uvodno meditacijo.

»Če boš pozoren na krivde, o GOSPOD, Gospod, kdo bo mogel obstati? Toda s teboj je odpuščanje, da bi te strahoma spoštovali« (Ps 130,3–4).

Kot vsako leto smo molili v tišini in se izmenjevali pri branju imen iz knjig farnih spominskih plošč. Neverjetno je, koliko imen vsako leto preberemo, pa nikoli ne pridemo niti do polovice. Z izgovarjanjem imen žrtev zunajsodnih pobojev jih izročamo Bogu in v imenu vseh rojakov priznavamo, da so vsi ljudje vredni dostojanstva v življenju, smrti in spominu. Spominjamo se tudi vseh krvnikov, pa tudi naše brezbrižnosti, in prosimo za odpuščanje.

Ponoči, ki nas vsako leto nagradi s čudovitim zvezdnatim nebom, se vedno znova prepustim čudenju, kako se je lahko zgodilo, da je bila naša domovina le 75 let nazaj, ko se je začenjalo poletje in je bilo vse naokrog polno lepote in življenja, priča takšnim grozotam. Koliko mladih je na grozovit način izgubilo svoja življenja, večina v zgodnjih dvajsetih letih. Danes bi lahko uživali v družbi in dosežkih otrok in vnukov in vprašanja glede dolžne spoštljivosti in pietete do umrlih in njihovih svojcev, ki si jih civiliziran narod sploh ne bi smel postavljati, ne bi hromila naše družbe.

»Upam v GOSPODA, moja duša upa, čakam na njegovo besedo, moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro, stražarji na jutro« (Ps 130,5–6).

Ne glede na tragično polpreteklo zgodovino in njene posledice, ki se nas med bedenjem vsekakor močno dotaknejo, pa noč, preživeta v molitvi v Kočevskem Rogu, ni žalosten dogodek. Slišala sem že, da bi se marsikdo želel udeležiti, pa se boji, da bi bilo prenaporno. Tudi sami, ko smo se v Kočevski Rog odpravljali prvič, nismo vedeli, kaj pričakovati. Vsekakor se je treba pripraviti na mraz in na nekaj telesnega neudobja, vendar bedenje kljub temu za mnoge izmed nas predstavlja najlepšo noč v letu. Svetost kraja je namreč skoraj otipljiva, Bog pa občutno blizu. Še vedno smo se vrnili domov utrujeni, a navdani s hvaležnostjo in upanjem.

Ko beremo imena umrlih, premišljujemo, kako so živeli. Pred očmi imamo predvsem njihove vrednote in pogum. Verjamemo, da so mnogi darovali življenje za vero in nas sedaj kot mučenci priporočajo Bogu. Povsem zaupamo, da njihovo življenje in smrt nista bila zaman in da predstavljata neusahljiv vir milosti za naš narod. Milosti, ki jih Gospod želi zvrhano in potlačeno mero natrositi vsakomur, ki ga je pripravljen prositi. To izkustvo bedenja, ki je ponoči intimno, zjutraj pa si ga udeleženci lahko podelimo med seboj, je vir prav posebnega veselja.

»Izrael, pričakuj GOSPODA! Zakaj pri GOSPODU je dobrota, pri njem je obilje rešitve. On bo rešil Izraela vseh njegovih krivd« (Ps 130,7–8).

Po tretji uri zjutraj smo prenehali brati imena in ob branju kratkih odlomkov iz Svetega pisma osredotočili molitev na tiho premišljevanje o Božjem usmiljenju. Kmalu se je gozd začel prebujati s čudovitim ptičjim petjem in nekje okoli četrte ure se je noč začela umikati dnevu. Ko se je povsem zdanilo, smo kot vsako leto v procesiji z Najsvetejšim obhodili brezna v bližini kapele. Bedenje smo zaključili z glasno zahvalno pesmijo, polni hvaležnosti za vse, kar je Gospod že storil za nas in našo domovino, pa tudi za vse, kar ima še v načrtu. Prav veselje in hvaležnost, s katerima smo po prečuti noči vselej napolnjeni, doživljamo kot znamenje, da se mora molitev v Rogu nadaljevati. Vabimo vas, da se nam prihodnje leto pridružite.

Iz globočine kličem k tebi, Gospod. Foto: arhiv Rafaelove družbe Figure 1. Iz globočine kličem k tebi, Gospod. Foto: arhiv Rafaelove družbe [Stran 126]

Zadnje objave

Pritrditev in zanikovalstvo

Osem stoletij dolg časovni lok med sholastiko in našo...

Ivana Mivšek (1926-2024)

Spoštovani prijatelji Nove Slovenske zaveze! Sporočamo, da je v 98....

Zakon o preziranju slovenske resničnosti

Letos jeseni, ko pišemo leto 2024, se v slovenski...

Prizadevajmo si za narod svetnikov

Spoštovani! Nešteta krščanska znamenja in kapele nam pričajo o veri...

Negujemo spomin, ki nas kliče v resnico in življenje

Rad bi spregovoril o mojemu dedku, ki ga kličemo...

Kategorije

Pritrditev in zanikovalstvo

Osem stoletij dolg časovni lok med sholastiko in našo...

Ivana Mivšek (1926-2024)

Spoštovani prijatelji Nove Slovenske zaveze! Sporočamo, da je v 98....

Zakon o preziranju slovenske resničnosti

Letos jeseni, ko pišemo leto 2024, se v slovenski...

Prizadevajmo si za narod svetnikov

Spoštovani! Nešteta krščanska znamenja in kapele nam pričajo o veri...

Negujemo spomin, ki nas kliče v resnico in življenje

Rad bi spregovoril o mojemu dedku, ki ga kličemo...

Apel Republiki Sloveniji

Apel Republiki Sloveniji smo sestavili ob misli na naše...

Spominske slovesnosti v letu 2024

Ljubljana – Trg republikeV četrtek, 16. maja, na predvečer...

Priča priče, čudež brez zaslug

Govor sina Alojza Debevca, domobranca, ki je ušel s...

Sorodno

Priljubljene kategorije

Previous article
Next article