Številka 106
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Tranzicijsko poslanstvo teološke fakultete – 3. del.
Ponovna vključitev Teološke fakultete (TEOF) v Univerzo v LjubljaniVključevanje Teološke fakultete v Univerzo (UL) je precej razburkalo visokošolsko in ostalo družbenopolitično javnost. Profesorji in veliki kancler nadškof dr. Alojzij Šuštar smo bili za ponoven vstop TEOF v Univerzo. TEOF je bila poleg Filozofske, Pravne, Medicinske in Tehniške fakultete soustanoviteljica...
Drugačno pesem zapojmo, veselejšo
50UvodDragi rojaki, spoštovani ljudje dobre volje! Vesela in ganjena sem, da vas smem pozdraviti na Svetih Višarjah, na tem svetem kraju, kjer se že stoletja v medsebojnem spoštovanju srečuje troje sosednjih narodov in kjer se že več kot četrt stoletja vsako leto zbirajo romarji treh Slovenij, da bi na...
Kaj se je v resnici zgodilo na predsedniških volitvah
Po drugem krogu predsedniških volitev, s katerimi si je dosedanji predsednik republike Borut Pahor še za pet let podaljšal mandat, je jasno vsaj dvoje: omenjene volitve so dejansko dokončno odprle predvolilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami leta 2018, prav tako pa se je še toliko bolj pokazalo, da v Sloveniji...
Treba jim je vrniti dostojanstvo
53Ob številnih moriščih po naši ljubi domovini obnemimo ob silnosti človeške iztirjenosti, ki je povzročila taka grozodejstva. Kot je zapisal zgodovinar, je bilo 20. stoletje res čas skrajnosti, a te skrajnosti so počeli oziroma povzročili ljudje s imenom in priimkom, čeprav so se skrili za zveneča gesla kot narod,...
Svetost sredi zla
Spoštovani svojci mučenih in umorjenih, tu ali od tu odpeljanih na druga morišča, spoštovani g. škof, duhovniki, predstavniki političnega sveta, vsi navzoči, lepo vas pozdravljam v imenu Nove Slovenske zaveze.Prišli smo na ta sveti kraj slovenske zemlje, da se poklonimo spominu neizmernega trpljenja in mučenja; spominu tistih, ki so...
Sveti Pavel na slovenski preizkušnji
Nekje v Pismu Rimljanom beremo, da se bo tam, kjer se bo pomnožil greh, še bolj pomnožila milost. Daleč prekratki smo, da bi si upali spopasti s to povedjo, na prvo oko pa se zdi, da ji iz sodobnih slovenskih izkušenj težko pritrdimo. Vsekakor dvajseto stoletje razkazuje daleč največji...
Pozdrav domačinov
Lepo pozdravljeni vsi, ki ste se danes udeležili pogrebne slovesnosti. Vi ste tisti, ki spoštujete resnico.Danes se spominjamo pozabljenih in zamolčanih žrtev revolucionarnega nasilja, ki so jih komunistični veljaki dali pobiti in zmetati v brezni pri Konfinu. Konfin je ledinsko ime za vrtačasto suho dolino med strmimi pobočji Velike...
Enajst pregrad do resničnosti
Ko pišem te vrstice, je sobota, 2. december 2017, ko je ljubljanski nadškof na Brezjah daroval mašo zadušnico za žrtve iz Hude jame. Obtičal sem doma in le iz daljave mislil na to, kako so se naši ljudje zbrali v cerkvi in postavili spominske križe svojih vasi nekam blizu...
Da bi v kesanju našli odpuščanje in mir
54Dragi bratje duhovniki, dragi redovniki in redovnice, spoštovani svojci pomorjenih v breznih pri Konfinu, spoštovani predstavniki političnega in družbenega življenja, spoštovani vsi, ki ste prišli na današnjo pogrebno slovesnost, ker vas vodi čut za pravičnost in spoštovanje človekovega dostojanstva, ker vam pravica do groba, ki je pomembna človekova pravica,...
Resnica v kavbojkah
IPred časom je bilo mogoče v rubriki moda na spletnem portalu RTV SLO1 mogoče prebrati tole:"Močno obrabljene" kavbojke, "okrašene" s packami posušenega blata, ki okolici oznanjajo, da se njihov lastnik ne boji umazati. Vas mika? V ameriški veleblagovnici Nordstrom jih ponujajo za slabih 400 evrov.Blatne kavbojke so ameriško veleblagovnico...
Andrijan Lah: Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih
Družina, Ljubljana 2017Seznam slovenskih književnikov in književnic, zaprtih v času komunistične diktature, je komparativist in slavist Adrijan Lah začel izdelovati že precej pred letom 2017, ko je pri Družini izšla njegova knjiga z naslovom Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih. Nabralo se je več kot 60 imen. Ob...
Jezik z lažnivo vsebino
Najprej je prav, da časovno umestim pisanje tega uvodnika, da ne bo nobenega dvoma, kdaj je nastal. Ta umestitev je namreč bistvena za razumevanje nadaljevanja tega uvodnika. Torej, na današnji dan vstopamo v zadnji mesec leta Gospodovega 2017. Šestindvajset let bo tega, kar smo se odločili za samostojno in...
France Pibernik: POZNI NOVEMBER ZA PESNIKA, Biografska pripoved, France Balantič, 29. novembra 1921–24. novembra 1943
(Celjska Mohorjeva družba 2016)Mineva leto dni od izida 228 mehko vezanih strani poučnega in hkrati prijetnega branja za vsakogar. Mineva tudi 96 let od rojstva in 74 let od smrti velikega pesnika Franceta Balantiča. France Pibernik, ki je sedem let mlajši od Balantiča, se z lahkoto vživlja v Balantičev...
Represalije, internacije in koncentracijska taborišča
Če vsaj površno preletimo naslove člankov v dosedanjih številkah revije Zaveza, bomo ugotovili, da je le malo takih, ki bi napovedali razpravo o kaki okupatorski represaliji, ne pišejo niti o koncentracijskih taboriščih. Podobno velja tudi za našo rubriko KAKO SE JE ZAČELO. Ena glavnih nalog, lahko pa bi rekli...
Črt Kanoni: Osma žrtev ali rekvijem za likvidatorja
Založba Maks Viktor d.o.o.Letos februarja je pri založbi Maks Viktor izšel nov roman Črta Kanonija z naslovom Osma žrtev ali rekviem za likvidatorja. Izjemno napet politični triler osvetljuje način življenja, razmišljanja, znanstvenega vedenja in psihiatrične stroke v sredini prejšnjega stoletja. Avtor trdi, da gre pravzaprav za psihiatrični triler, ki opisuje...
»Meni so sina ubili komunisti«
Prvo službeno mesto profesorice fizike in matematike gospe Martine Koman je bila gimnazija na Jesenicah. Prof. Komanova me je poučevala fiziko. Nisem bila odprte glave za ta predmet in običajno je profesorica morala odgovore 'vleči' iz mene. V pričujočem pogovoru z njo pa sem jaz tista, ki sem jo...
Albert Malovrh, 1924–1999, se je vrnil počivat v domačo zemljo
Figure 1. V Šentjoštu nad Horjulom so imeli 16. septembra letos nekoliko nenavaden pogreb. V domačo zemljo pri cerkvi sv. Jošta so pokopali rojaka Alberta Malovrha; pred tem je skoraj dve desetletji počival v Argentini, ki ga je pred sedemdesetimi leti sprejela kot begunca in mu ponudila delo in...
Spomini 1939–1945 – VI. del
Preko Vetrinja v Teharje Mislim, da je bilo okoli četrtega maja, ko smo dobili povelje iz Cerknice: umik z vsem orožjem in strelivom. Dobili smo Figure 1. Sv. Vid nad cerknico na stari razglednici vir Janez Osetič štiri pare konjev in vozove smo preveč naložili. Jaz sem predlagal, da...
Jakob Mivšek (1927 – 2017)
Figure 1. Ata Jakob se je rodil 8. julija 1927 v Hlevnem Vrhu kot deveti izmed desetih otrok. Življenje na srednje veliki kmetiji mu je omogočilo, da je že v ranem otroštvu začutil lepoto bivanja v naravi. Rad se je družil s sosedovimi otroki na paši, kjer jih je...
Macbeth
Zgodba o Macbethu – to je naslov druge Shakespearove žaloigre – je na zunaj ena od mnogih krvavih škotskih zgodb, njena notranja pripoved pa sega v neko globinsko, mogoče nikoli dosegljivo vprašanje. Govori namreč o spočetju zločina: kje in kako in zakaj se zločin spočne. Res, spočne se v...
Sveti večer
Kaj naj vam rečem za sveti večer,bratje izgnani, ko duša je tožna,žalosti polna in plaha, ubožna,bolno objel jo je grenki nemir.V sanjah zdaj gledamo Kristusov hlev,zibelko revno in sveto ognjišče,ranjeno srce tam milosti išče,Bog se rodil je, čuj angelski spev.Kvišku zdaj glave, rodil se je Bog,vzdignimo srca, premagajmo žalost,brat...
Priznati in ljudem povedati. Potem bo mir.
Pogovor z Meto Velikonja3Meta Velikonja je prijazna sogovornica. Beseda ji teče umirjeno, tehtno in izdelano. Smisla za jezik ne more prikriti. A dobri geni niso opazni le tu, kot bo bralec ugotavljal skozi pogovor. Že takoj na začetku o svoji stari mami pove, da je pri hiši podpirala štiri...
Luč z gora
Kot bes zemlje strmijo k nebu skale,gozdov mrmranje noč in dan oskrunja,s slapov bobni v brezmejne globočine,a hlad s prepadov dviga silni molk. Šumenje, šelestenje, šepetanje. Kot da hudobni duh bi bolečinerazkladal kamnom, se zaganjal vanje,a hlad s prepadov dviga kruti molk. Skrivnost teme ... V gorah ni sence...
Rojstvo novih domovin – Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italiji in avstriji
Figure 1. Helena Jaklitsch, Helena Janežič, Lenart RiharOb koncu druge svetovne vojne se je na obrobju velike zgodovine in neopazno za večino celine, ki si je po zmedenem času lizala rane, dogajal v tragedijo ovit čudež. Slovenski begunci so se maja 1945 v strahu pred novo komunistično oblastjo skupaj...
Kaj pa drugi slovenski taboriščniki v Italiji?
V preteklih številkah smo potovali po taboriščnih poteh največje slovenske begunske skupnosti, ki je svoje zatočišče pred komunizmom in njegovim nasiljem našla v Italiji. Skoraj tisoč petsto jih je bilo, ki so jih iz nekdanjega fašističnega koncentracijskega taborišča v Monigu prek Forlija avgusta 1945 pripeljali v taborišče v Servigliano,...