Kot bes zemlje strmijo k nebu skale,
gozdov mrmranje noč in dan oskrunja,
s slapov bobni v brezmejne globočine,
a hlad s prepadov dviga silni molk.
Šumenje, šelestenje, šepetanje.
Kot da hudobni duh bi bolečine
razkladal kamnom, se zaganjal vanje,
a hlad s prepadov dviga kruti molk.
Skrivnost teme … V gorah ni sence časa.
Nekje visoko pa nebo prepeva,
in luč gori in ptičkov vrisk odmeva;
neskončen mir je skrit na dnu neba …
Figure 1. Šelestenje … in neskončen mir na dnu neba arhiv Zaveze
