Številka 105
- Številka 1
- Številka 2
- Številka 3
- Številka 4
- Številka 5
- Številka 6
- Številka 7
- Številka 8
- Številka 9
- Številka 10
- Številka 11
- Številka 12
- Številka 13
- Številka 14
- Številka 15
- Številka 16
- Številka 17
- Številka 18
- Številka 19
- Številka 20
- Številka 21
- Številka 22
- Številka 23
- Številka 24
- Številka 25
- Številka 26
- Številka 27
- Številka 28
- Številka 29
- Številka 30
- Številka 31
- Številka 32
- Številka 33
- Številka 34
- Številka 35
- Številka 36
- Številka 37
- Številka 38
- Številka 39
- Številka 40
- Številka 41
- Številka 42
- Številka 43
- Številka 44
- Številka 45
- Številka 46
- Številka 47
- Številka 48
- Številka 49
- Številka 50
- Številka 51
- Številka 52
- Številka 53
- Številka 54
- Številka 55
- Številka 56
- Številka 57
- Številka 58
- Številka 59
- Številka 60
- Številka 61
- Številka 62
- Številka 63
- Številka 64
- Številka 65
- Številka 66
- Številka 67
- Številka 68
- Številka 69
- Številka 70
- Številka 71
- Številka 72
- Številka 73
- Številka 74
- Številka 75
- Številka 76
- Številka 77
- Številka 78
- Številka 79
- Številka 80
- Številka 81
- Številka 82
- Številka 83
- Številka 84
- Številka 85
- Številka 86
- Številka 87
- Številka 88
- Številka 89
- Številka 90
- Številka 91
- Številka 92
- Številka 93
- Številka 94
- Številka 95
- Številka 96
- Številka 97
- Številka 98
- Številka 99
- Številka 100
- Številka 101
- Številka 102
- Številka 103
- Številka 104
- Številka 105
- Številka 106
- Številka 107
- Številka 108
- Številka 109
- Številka 110
- Številka 111
- Številka 112
- Številka 113
- Številka 114
- Številka 115
- Številka 116
- Številka 117
- Številka 118
- Številka 119
- Številka 120
- Številka 121
- Številka 122
- Številka 123
- Številka 124
- Številka 125
- Številka 126
- Številka 127
- Številka 128
- Številka 129
- Številka 130
- Številka 133
Lažne besede in obtožbe ne morejo zabrisati dejstev
Potem ko smo imeli v četrtek in petek v Cerkvi na Slovenskem poseben dan posta in molitve in smo v petek obhajali v ljubljanski stolnici mašo za domovino z navzočnostjo državnega vrha, se to nedeljo horjulska župnijska in krajevna skupnost v molitvi spominja dogajanja izpred 75 let. Naše srečanje...
Glasovi resničnosti nad Zaklancem
Ko prihajamo k umorjenim v Širokem potoku, čutimo, da je z njihovo strašno usodo nastal na naši strani neki dolg. S tem, kar so morali pretrpeti v svoji zadnji uri, v smrtni stiski in zapuščenosti, nam je naložen neki dolg, ki ga imamo do njih. Na posebno hud način...
Laž, krivica, nesmisel
Neuravnoteženost sveta postaja vse večja, a nanjo opozarjajo le posamezniki. Kar ob tem posebej skrbi, je zapažanje, da ni svobodna izbira tista, ki bi tako asimetrično razvrščala ljudi, pač pa so kriteriji sami, uravnavani iz meglenih ozadij, vse bolj manipulativni.Levo-desni izhod v siliUvodna stavka veljata za premnoga okolja in...
Bili so kupnina, da je Koroška ostala Avstriji
Zbrali smo se v cerkvi,6 ki je videla največjo bolečino slovenskega naroda. Najprej so se tu zbirali domobranci, ki so doživeli bridko spoznanje, da je Slovenija kljub njihovemu boju in naporu, zasužnjena od komunizma. Od tod so odhajali na svojo zadnjo pot, ki je bila (razen za prvi transport)...
Vodila, ki si jih ne izberemo sami
V meglici nejasnosti, ki prekriva slovensko deželo, se občasno pojavijo rezki glasovi, zahtevni in odločni, kakor da temeljijo na največji jasnosti in razumnosti. Pred leti je – resda, priznam, v skrajno napetem vzdušju, v katerem so rušili Janševo vlado – neki teolog apeliral, da bi morali nasprotni strani iz...
S smodnikom nad duhovne in kulturne prvine
7Nalog za usmrtitev dr. Lamberta Ehrlicha je dal brez dvoma tudi Boris Kidrič. Dejstvo, da ga je Ehrlich pred vojno reševal iz ječe, daje temu terorističnemu dejanju še dodatne razsežnosti. Že tako si težko predstavljamo, kaj vse je doletelo Slovence v italijanski Ljubljanski pokrajini in po vsej Sloveniji, ko...
Tudi to je treba povedati
Ob spominskih slovesnostih se navadno govorijo slovesne besede, lepe, »pozitivne« besede, ki merijo na strinjanje in hočejo pomirjati, ne pa vznemirjati. To je razumljivo, še posebej na prireditvah, ki so namenjene preseganju družbenih razdorov, spravi, sožitju in nenasilni, ustvarjalni integraciji družbe. Vendar takšna pot žal ne vodi vedno k...
Razčiščena zgodovina bo presegla razklanost
Po eni strani sem vesela, da se zopet srečamo,8 mi, ki v srcu dobro mislimo in ki nam Slovenija, naša domovina, pomeni vse na svetu. Po drugi strani pa me prevevajo žalostni občutki ob misli, na kakšnem kraju se srečamo, na kraju groze, trpljenja in nesreče za nas in...
Vprašanja za boljši jutri
Ali bi lahko bili slovenski narodni voditelji pripravljeni na revolucijo, ki so jo ob začetku vojne v Sloveniji začeli maloštevilni, vendar izredno dobro organizirani komunisti? Bi jo morali znati predvideti in že vnaprej začrtati ukrepe, po katerih bi posegli, ko bi ugotovili, da se predvidevanja uresničujejo? Kaj pa, če...
Ta oblast ne bo padla, dokler ne pade laž
Spomin na dogodke, ki so pred 75-imi leti usodno zaznamovali Rovte9 in na neki način ves slovenski narod, je še vedno živ. Revolucionarno nasilje je domoljubne državljane prisililo v oboroženo zaščito slovenskih vasi. Prav je, da se poklonimo braniteljem domačih ognjišč, ki so svoj pogum plačali z življenjem.Ne pričakujemo,...
»Resnico je treba ponavljati, da ostane resnica«
Trinajstega julija letos je predsednik Borut Pahor na Kongresnem trgu v Ljubljani slovesno odkril že nekaj časa napovedani spomenik žrtvam vseh vojn. Slovesnemu državnemu odkritju je sledila še tiha molitev metropolita Stanislava Zoreta za pokoj žrtvam in spravo med živimi. Od tedaj se v nekaterih časopisih vrstijo pisma bolj...
Senigalija – mesto z dvema taboriščema
Po skoraj letu dni bivanja v Serviglianu so slovenske begunce spet selili. Konec julija 1946 so jih s kamioni prepeljali v taborišče v Senigaliji, ki je bilo od mesta Ancona oddaljeno približno tri kilometre. Taborišče, ki so ga zavezniške oblasti ob prihodu novih taboriščnikov preimenovale v No.9.D.P.R.S.C. Centre Senigallia,...
Hvaležen sem Bogu, da sem preživel! Rad živim! – Pogovor s Stanetom Štrbenkom
3Ob petindvajsetletnici Nove Slovenske zaveze in devetdesetletnici rojstva g. Staneta Štrbenka je dolgoletni predsednik g. Anton Drobnič med drugim povedal: »Ker sem bil sam veliko let predsednik, vem, kdo je nosil najtežja bremena. To je zagotovo Stane Štrbenk, ki je bil dolga, dolga leta tajnik Nove Slovenske zaveze in...
Aleksander N. Jakovljev: A Century of Violence in Soviet Russia
Več kakor desetletje po razsulu Sovjetske zveze in pol stoletja po Stalinovi smrti nas razkritja o razsežnosti, silovitosti in človeški ceni terorja boljševiške države še vedno pretresejo. Aleksander N. Jakovljev, nekdanji pomembni ideološki birokrat (nekakšen partijski razumnik) in eden od idejnih voditeljev v revolucionarnih spremembah perestrojke in glasnosti pod...
Jesen
To rdeče listje,vsak listkot kaplja krviv počasnemumiranju.Zarila bom vanj obrazin zaprla oči,da bi ne videla …O, nikar mi nevzemitesonca!Tak hlad,mrzle roke in prsti,sami mrliči!Ne boš me preslepila,našminkana jesen,vse tobogastvo lepotenosi v sebismrt.Figure 1. Nikar mi ne vzemite sonca! Figure 2. Marjan Hočevar, arhiv Rafaelove družbe
Maks Ipavec: Kalvarija notranjske dežele (Družina 2016)
Avtor knjige Kalvarija notranjske dežele je Maks Ipavec, župnik v Begunjah pri Cerknici. V uvodu pove, da je bil leta 2006 poslan na Notranjsko, v kraje, kjer so »z zlom obsedeni Kajni med drugo svetovno in po njej silovito dvigali gorjačo nad nedolžnimi Abli«. Po več desetletjih strahu, molčanja...
Obračun
Pričujoče besedilo je prevod nekaterih misli iz predavanja, ki ga je imel François Furet4 v Oxfordu o francoski in deloma evropski revolucionarni zgodovini. Organiziral jo je v tri vedute in jih podnaslovil z letnicami 1789, 1917 in 1989. V nadaljevanju vas bomo bežno seznanili tudi z nekaterimi avtorjevimi opažanji,...
Franc Ložar
Figure 1. Pokojni Franc Ložar se je rodil v Bizoviku 6. novembra leta 1930. Starša Franc in mama Antonija sta imela pet otrok, šesti otrok – deklica je umrla takoj po rojstvu in je pokopana še tu pri cerkvi. (Tedaj so že pripravljali novo pokopališče na Pevčevi zemlji, za...
Tranzicijsko poslanstvo teološke fakultete – 2. del.
Popolni nadzor nad Cerkvijo in vso družbo20. 1. 1952 so v Novem mestu z bencinom polili in zažgali škofa Vovka. Obsodbe in zapiranje duhovnikov je bilo na dnevnem redu, kar je zelo oteževalo oskrbo župnij, vsi duhovniki pa so bili pod stalnim političnim oziroma udbovskim nadzorom. 22. maja 1953...
Obvezna oddaja kmetijskih pridelkov in živine v letih 1947 do 1952
V raznih člankih smo doslej že lahko zasledili pripovedi o obvezni oddaji kmetijskih pridelkov v povojnih letih. Vsi takšni opisi, ki sem jih doslej spoznala, pa so le splošne predstavitve teh izredno težkih obremenitev za takratne lastnike kmetij, s poudarkom na posledično siromašenje njihovih posestev ter psihične pritiske, ki...
Temelj prihodnosti
Figure 1. Kar bomo namreč Slovenci v prihodnosti potrebovali, je mogoče povzeti v dve postavki: na eni strani skrajna prisebnost in začetno nezaupanje do vsega utopičnega, izostreno oko za razlo- čevanje med resničnimi in prividnimi narodovimi interesi; na drugi strani pa zvestoba narodovi biti, njegovi kulturi in njegovemu izročilu,...
Spomin na Iva Peršuha
Letos mineva petinsedemdeset let od atentata na Iva Peršuha, ki so ga vosovci smrtno ranili na delovnem mestu v takratni Vzajemni zavarovalnici na Miklošičevi cesti le nekaj ur zatem, ko so na Streliški ulici umorili Lamberta Ehrlicha. Peršuh je bil znan javni delavec in je deloval na političnem, kulturnem...
Iz varnega zavetja gozdov
Naši v nas so pokopani,mi smo njih nagrobni križ.Te besede generala Rudolfa Maistra še kako veljajo za naše pobite. Dolga leta po vojni so bile po cerkvah ob nedeljah same črne rute. Nobenega pogreba, nobenega križa, ne duhovnika, ne groba na domačem pokopališču. Samo črne rute in strah in...
Kar mora biti povedano
5Dragi bratje duhovniki, redovniki in redovnice, spoštovani svojci pomorjenih v Žiglovici in po vseh drugih moriščih po Sloveniji, spoštovani predstavniki političnega in družbenega življenja, spoštovani vsi, ki v srcu nosite željo po spravi in sklepate roke v molitev za pomorjene in za morilce, ker nas tako uči naš Gospod...
Ni obsodb zločinov, ni obsodbe režima
Vsakič, ko se soočamo s krvavo zgodovino bratomorne vojne, nas spreleti srh. Po eni strani zaradi strašnih posledic, strahotnega krvavega davka, ki ga je plačalo nedolžno civilno prebivalstvo, po drugi strani pa zaradi nekritičnega poveličevanja tistega časa, partizanskih enot in posameznikov, ki so se mnogo bolj kot v boju...