Uvodnik

U

Dragi bralci in prijatelji Zaveze!

Dobrih osem let je že minilo, odkar je Justin Stanovnik odložil uredniško breme in ga je predal v mlajše roke. Od takrat se je spremenilo marsikaj. Predvsem med pisci že nekaj časa ne videvamo več imen tistih sotrudnikov, ki so konec vojne dočakali stari šestnajst let ali več. Nekatere je k počitku napeljala ošibelost, mnogi pa so odšli za vrstniki, ki so svoja mlada življenja darovali po slovenskih moriščih.

Tematsko je za Zavezo ključno obdobje revolucije, a kot vidimo, bo neposrednih pričevanj iz tistega obdobja vse manj. Skoraj vsak od nas obžaluje, da ni izkoristil možnosti, ko so bili stari starši in drugi še živi … A to naj bo predvsem spodbuda, da pogledamo, kje so pa vseeno še možnosti, da pomagamo resnici na dan. Pričevanja sicer postanejo nekoliko bolj posredna, a vseeno izrisujejo silnice, ki so oblikovale čas in ljudi.

Posledice revolucije so težke in trdovratne. Večina nas s svojimi spomini sega pred leto 1990 in tisti čas je, če ga presojamo z vidika pravičnosti in svobode, skoraj vsak hip in kamor pogledaš en sam neznosen škandal. O tem je treba pisati. Danes mrgoli političnih analitikov, tudi dobronamernih in po svoje kakovostnih, a malokdo zna dogajanje prebrati v ključih Zaveze in zato vse ostaja na površini. Ni pravih odgovorov. To je brez dvoma eden od razlogov, ki so pripeljali do vse bolj opaznih vzporednic med »našimi temami« in dogajanjem v zadnjem času. A opažamo jih samo tisti, ki smo na to pozorni. Večina gre mimo in slepo hodijo po stopinjah, ki so nas enkrat v katastrofo že pripeljale. Zato je treba pisati. O tem, kaj smo doživeli, kaj so doživeli naši starši, stari starši, naš kraj, naša fara, naš »delovni kolektiv«.

Zaveza po tridesetih letih ne usiha. Trudi se vzdrževati kakovost, predvsem pa se od samega začetka in pri vsaki številki sproti izogiba kakršnega koli nemarnega odnosa do resnice. Najde se tu in tam kdo, ki si želi, da bi bili »malce bolj sprejemljivi za drugo stran«. Z veseljem. Za nas to ni težava, a kompromis z lažjo ne pride v poštev. Pa tudi tiste potrebe ne čutimo, da bi razglašali modna stališča, ki so jih polni zvočniki masovnih medijev in odmevajo v zadnjo čumnato.

Mnogi pisci v Zavezi so vam skozi leta že dobro poznani, tu in tam se pojavi kak nov, ki ponudi svoje delo v objavo, druge pa je treba nagovoriti. Opazite lahko nove rubrike. Kot s pomočjo odličnih peres zadnje čase segamo na Primorsko, si želimo, da bi vojno in povojno stvarnost ujeli tudi na Štajerskem in Koroškem. Odslej bomo pod posebnim razdelkom sistematično objavljali podobe, ki so jih nekoč ujele fotografske kamere.

V vsaki številki na ta ali oni način odmeva beseda Justina Stanovnika. Pred kratkim je minilo dve leti, odkar se je poslovil od nas, zato v osrčju revije dajemo prostor njegovi še neobjavljeni besedi.

Hvala vsem za zvestobo! Širite glas o naših zavezah in o Zavezi naprej.

Voščim vam blagoslovljene velikonočne praznike, ki vsakič znova kažejo, kako lahko iz brezupa nenadoma šine odrešilna svetloba!

Lenart Rihar,
urednik

[Stran 2]

Avtor Lenart Rihar