Figure 1. Marko Kremžar
Praznujemo 90-letnico gospoda Marka Kremžarja, krščanskega človeka, družinskega očeta in družbenega delavca za dom in rod. Njegova izvorna družina je dala pečat slovenskemu predvojnemu, medvojnemu in povojnemu dogajanju. Med vojno je izgubil dva brata, duhovnika Marjana so ubili v Srbiji, Franceta je doletela ista usoda kot Franceta Balantiča, ki je bil tesno povezan s Kremžarjevo družino, oba sta zgorela v Grahovem. Lani je praznovala 90- letnico tudi žena in mami Pavla. Podobna kalvarija kot družino očeta Marka je spremljala tudi izvorno družino mami Pavle, rojene Hribovšek, sestre Franceta in pesnika Ivana Hribovška, oba sta padla kot domobranca, prvi med vojno, pesnik Ivan pa je bil ubit v revolucionarni čistki po vojni. Marko in Pavla sta si v begunstvu ustvarila družino petih otrok, ki jim sledijo vnuki in že pravnuka, ki so se lahko vrnili v domače kraje, kar pomeni ne le vračanje v domovino staršev, pač pa tudi ločitev od njih. To so torej časi ločitve, smrti, begunstva, a obenem časi žive vere, upanja in krščanske ljubezni, ki sta jo izžarevala, s svojim delovanjem za družino in za slovensko skupnost. Bog, ki je povezoval ljudi tako v vojni in revolucionarni vihri, dajal upanja in krepil vero, je bil z njima v časih ločitve in ostaja zdaj, čeprav nas ločijo zemeljske razdalje. Kot kristjani in verniki se vedno znova povezujemo v eno družino Božjih otrok in v Bogu iščemo upanja, moči in blagoslova za svoja življenjska prizadevanja.
Vstali Odrešenik pomirja svoje učence: »Ne bojte se!« V njegovem imenu se podeljuje odpuščanje in prinaša usmiljenje, ki ga ata Marko tako vneto oznanja s svojimi spisi in svojim vsestranskim družbenim delovanjem. Prevrat in spreobrnjenje je Marko dal naslov enemu svojih del. Vsi življenjski prevrati kličejo k spreobrnjenju in vračanju človeka k Bogu in soljudem. To je velikonočno sporočilo upanja in vere. To je bila tudi življenjska vsebina vseh vernih v težkih časih, tudi Pavle in Marka v času prevrata in odhoda v begunstvo ter delovanja med rojaki v Argentini.
Danes se Bogu zahvaljujemo za dar Markovega in Pavlinega življenja ter za dar življenja njunih sorodnikov in prijateljev, ki so kot onadva zvesto izpričali svojo krščansko vero tudi v najtežjih časih preizkušenj. Vesel sem, dragi Marko, da sva lahko tudi midva v prizadevanjih za domovino Slovenijo stkala prijateljstvo in sodelovanje. Hvala, Bog naj vaju blagoslavlja med nami in krepi tudi z upanjem na večno vstajenje pri njem, kjer upamo, da bomo vsi dokončno prišli za vedno skupaj.
[Stran 125]