Slovesnost kot žalitev – odgovor na članek

S

Objavljamo odgovor Nove Slovenske zaveze na članek Hardvika Pirnovarja o julijski spominski slovesnosti na Šentjoštu, ki ga “resnicoljubno” DELO ni objavilo.

NOVA SLOVENSKA ZAVEZA
Beethovnova ulica 5
1000 Ljubljana

Slovesnost kot žalitev

(DELO, SP 21. 7. 2012)

Pod gornjim naslovom ste objavili pisanje Hardvika Pirnovarja o letošnji julijski slovesnosti v Šentjoštu nad Horjulom. V tem pisanju je vrsta neresničnih in neprimernih navedb, ki prizadevajo Novo Slovensko zavezo in zahtevajo naš odgovor.

Pisec trdi, da sta slovesnost v Šentjoštu pripravili »nekakšna Nova slovenska zaveza in RKC«. Žalitev z oznako »nekakšna« lahko prenesemo, saj pri tem piscu že od prej ne poznamo zadržanega govora. Kot laž pa moramo zavrniti trditev, da sta to slovesnost pripravili Nova Slovenska zaveza in RKC. Na vseh vabilih na slovesnost v Šentjoštu je kot prireditelj jasno zapisan in podpisan samo ODBOR KAPELE MUČENCEV v Šentjoštu Ta odbor je tudi dejansko pripravil in vodil to slovesnost, kot že dve desetletji prej. NSZ bi to z veseljem pripravila, vendar ni bilo potrebno.

Podobna neresnica v Pirnovarjevem zapisu je njegova trditev, da je ustanavljanje vaških straž »vodila škofija«. Šentjoščani so bili leta 1942 sami sposobni upreti se grozovitim zločinom partizanov, ki jih Pirnovar v svojem pisanju hinavsko imenuje »nekatere odločitve«. Znali so sami zbrati in uspešno voditi svojo Vaško stražo, kot znajo sedaj sami pripraviti svoje prireditve.

Naslednja laž v Pirnovarjevem pismu je, da je bil v Šentjoštu »slavnostni govornik … kmetovalec iz Zminca«. Nekdanji član predsedstva republike in kmet Ivan Oman v Šentjoštu ni bil ne slavnostni ne kakšen drugačen govornik na tej prireditvi. Bil je le udeleženec, čeprav bi bil lahko tudi odličen in verodostojen govornik, kar Pirnovar nikoli ne bo, saj očitno ne pozna resnice niti o najbolj preprostih dejstvih.

Zapisal je še vrsto drugih žaljivih domislic, s katerimi nasledniki političnih komisarjev ohranjajo trajno sovraštvo in narodni razdor. Z njimi se tukaj ne bomo ukvarjali, saj že omenjene dokazujejo, da pisec v svoji ideološki in politični pregretosti ni sposoben resnično opisati niti najbolj preprostega sedanjega dogodka, kaj šele da bi mogli verjeti njegovim zmedenim zgodbam o zapletenem dogajanju pred sedemdesetimi leti. Očitno so njegovo veselje stare partizanske zgodbe in ne dejstva.

Izrecno pa moramo zavrniti Pirnovarjevo ponovitev stare boljševiške laži, da so Vaške straže »sodelovale z nacističnimi osvajalci«. Vaške straže niso sodelovale pri nobenem osvajanju, še posebej ne pri nacističnem. Nastale so šele več kot leto dni po italijanski okupaciji kot samoobramba, kot odgovor na krvave partizanske zločine in s tem izzvane zločinske okupatorjeve represalije, samo za varovanje življenja in premoženja domačih prebivalcev pred partizanskim morilskim nasiljem in posledično tudi pred okupatorjevim terorjem.

Pirnovar se čudi in vprašuje, kdaj bodo rekli: »Dovolj!« Nikoli! Pozabil je, da so partizani in leto 1945 izginili v krvavi temi. Njihov čas je minil, zapravili so ga za sovraštvo in zločine, za duhovno in materialno razdejanje, tudi za lastno razčlovečenje. Danes nam nihče ne bo ukazoval, česa se spominjati, kako misliti in kako vzgajati, najmanj pa nekdanji partizani. Lahko še kričijo, psujejo in grozijo, ne bodo pa nam več vladali!

Ljubljana, 23. avgusta 2012

NOVA SLOVENSKA ZAVEZA

predsednik Anton Drobnič

Avtor Urednik