Figure 1.
Te vrstice pišem kot človek, slovenski državljan, duhovnik in pedagog, ki me je zaznamovala usoda pobitih in zamolčanih slovenskih rodoljubov, največ med njimi kristjanov. Zelo me boli sovraštvo, ki osebno in javno tli, včasih celo bruha iz posameznikov, ali še bolj žalostno, iz odgovornih v javnih ustanovah in družbenih občilih. Žal včasih srečamo tak odnos tudi med vernimi ali celo kleriki in sprašujem se, kako iz večnosti na to gledajo naši mučenci za vero in dom. Prepričan sem, da so umirali za ti dve vrednoti! V NSZ od njenih začetkov čutim voljo in delavnost za preseganje narodnega sovraštva in demitologizacijo naše polpreteklosti in nakazovanje poti pomiritve in sprave. Zaradi številnih drugih tudi sorodnih dejavnosti kot duhovnik in profesor sicer pri NSZ omejeno sodelujem, po svojih možnostih pa spremljam njeno delo za farne plošče, za izdajo revije in organizacijo spominskih svečanosti. Poleg tega sem član in zadnja leta predsednik društva Združeni ob Lipi sprave, ki si prizadeva za uveljavitev izjave o spravi, kar je tudi usmeritev NSZ. Želim si, da bi bilo v Sloveniji čim več takih organizacij, skupin in posameznikov, ki bi se znali tudi povezovati med seboj, in ne gledati drug na drugega kot na tekmeca. Boli me, da semena sumničenja in tudi dejanske ujetosti v udbovske mreže včasih kar načrtno razbijajo to verigo odpora, ki ga goji NSZ in številni drugi ljudje dobre volje, ki dejavno in neustrašeno kažejo svojo vero v narodni blagor.
Natančno prebiram revijo in sem hvaležen za številna dokumentirana pričevanja tega, »kako se je začelo«, in podoživljam trpljenje, posebno naših kmečkih ljudi, kjer je revolucionarni srd, pogosto iz zelo sebičnih namenov uničeval življenja in imetje. Dragocena pričevanja, spomini in razjasnitve zapletenega medvojnega in povojnega dogajanja in usod, pa tudi objave stališč do ključnih vprašanj naše sedanjosti zaslužijo neprimerno večjo pozornost, kot ji jo omogoča naš zaprt medijski prostor. A ne glede na to bo Zaveza imela pomembno mesto v naši zgodovini in z njo tudi žene in možje, ki so vložili in še vlagajo svoj prosti čas, denar in človeške moči v projekt razkrivanja trde skorje lažnega ali zavajajočega prikazovanja usode slovenskega človeka v revoluciji. Svoje poslanstvo opravlja kljub pogosto nesramnim odmevom in nasprotovanjem.
Čudovito slikovno gradivo nam predstavlja nekdanjo slovensko kmečko in mestno idilo, ki jo je zaznamovalo krščansko praznovanje, molitev in delo; besedila pa kažejo tudi predvojno demokratično in človeka dostojno reševanje medsebojnih sporov, ki se je uveljavilo kljub težavam in medčloveškim napetostim in omejenostim. Pisanje Zaveze potrjuje te napetosti in razkriva, kako so jih revolucionarni načrtovalci izkoristili za svoj projekt obvladati slovenski narod, vse postaviti na glavo in v družbo nasilno vnesti nevrednote namesto (krščanskih) vrednot. Objavljena pričevanja prikazujejo tudi to, kako so bili bivši nerazčiščeni odnosi, npr. gospodarjev do hlapcev, pretveza in sredstvo, s katerim so načrtovalci revolucije lahko izkoriščali in zavajali ljudi, ki so se po vojni razočarani spraševali, čemu je bilo vse to potrebno.
[Stran 79]
NSZ bomo katoličani – kljub nerazumevanju in omalovaževanju, celo pri klerikih – hvaležni za opravljeno delo: za pričevanje za resnico o naših vernih prednikih. Tudi prihodnji rodovi – ne glede na to, ali bodo verni ali ne – bodo imeli v rokah dokumente in pričevanja, s katerimi bodo lahko natančno zložili resnico naše najbolj tragične preteklosti. Zato me ob stoti številki navdaja hvaležnost vsem, ki opravljate to delo. Prepričan sem, da bodo vaša imena poleg imen mučencev in številnih drugih, ki so si prizadevali za resnico, za večno zapisana ne le v Knjigi življenja, pač pa tudi v naši zgodovini. Biti pričevalec je naša naloga in veren človek se ji ne more izneveriti. Hvala Bogu za ta dar!
Na tem mestu pa bi rad posebej izpostavil človeka, ki izstopa z razčlenjevanjem preteklosti in sedanjosti in ga osebno zelo cenim, odkar sem ga v osemdesetih letih spoznal. To je g. Justin Stanovnik. Spoštovani g. Stanovnik, hvaležen sem Vam za poglobljene in premišljene razčlembe naše zapletene resničnosti in za Vaše uvide o skoraj človeško nedoumljivi perfidnosti komunizma. Vsa naša sedanja družbena resničnost vsak dan bolj govori o resničnosti Vaših besed.
In končno, vesel sem mladih ljudi, ki prevzemate NSZ, saj ste upanje, da se bo njeno delovanje nadaljevalo in še naprej omogočalo razčiščevanje naše polpreteklosti in tudi vsakokratne sedanjosti.
