Plemenito

P

Družina je 20. 9. 2009 pod naslovom »Plemenito« objavila pismo bralca P. P. o nelogičnih povezavah, ki so se mu vzbudile ob zapisu, da nam Kočevski rog ponuja možnost plemenitega upora, s katerim se bomo zavihteli v samo osrčje evangelijskega sporočila (Družina št. 22: Kočevski rog: resnična slovenska alter scena). P. P. se boji, da bi se iz tega zapisa moglo razumeti, da je bil način upora proti umorom, ki so jih med 2. svetovno vojno izvajali nekateri komunisti, plemenit, celo evangeljski. Takšnemu razumevanju nasprotuje, ker so domobranci kot sredstvo obrambe uporabili orožje in z njim tudi ubijali. To pa naj bi po njegovem bilo v nasprotju z Jezusovim rekom, da bodo vsi, ki primejo za meč, z mečem pokončani.


Svetopisemskemu reku je besedo »vsi« pripisal P. P. in mu s tem dodal absolutnost, ki je v originalu nima. Prav tako je pisec navedeni rek iztrgal iz konteksta, v katerem je bil uporabljen. Z obojim je pisec temu reku spremenil pravi pomen, ga prilagodil svojim potrebam in ustvaril novo »resnico«.

Svetopisemski rek sam pove, da niso vsi meči enaki, saj gre za dva različna meča: za prvi meč, za katerega je nekdo prijel, in za drugi meč, ki bo prvega pokončal. Prvi meč napada, drugi meč brani pred napadom prvega! Za prvi meč je nekdo prijel po svoji prosti volji, za drugega drugi v življenjski nevarnosti, po sili zločinskega napada. Ali je prepovedan in ne evangeljski tudi drugi meč, ki brani in izpolnjuje evangeljsko napoved, izvršuje božjo kazen? Ali sta res oba meča enako zločinska in bo tudi drugi meč pokončan?

Notranjci, Dolenjci in Belokranjci za orožje niso prijeli takoj po komunističnem boljševiškem napadu in ne takoj po prvih partizanskih umorih. Šele po skoraj letu in pol neoviranega komunističnega ropanja in nasilja in po 1500 grozovitih umorih neoboroženih domačih prebivalcev so se, prepuščeni sami sebi med zločinskimi fašisti in zločinskimi partizani, začeli braniti z orožjem. Niso branili samo sebe, branili so svoje domove, svoje vasi, življenje otrok, žena in starcev pred podivjanimi komunističnimi »osvoboditelji« in posredno tudi pred zločinskimi represalijami okupatorjev. Za P. P. pa obramba z orožjem ni bila plemenita. Svoje domove in svoje družine bi morali domobranci pred partizanskimi puškami in strojnicami braniti samo z oljčnimi vejicami in golimi rokami! Tako poniglavi in brezvestni pa domobranci le niso bili.

Kaže, da piščeve »nelogične povezave« izhajajo iz njegovega slabega znanja o dogajanju med drugo svetovno vojno. Uvodoma namreč govori o umorih, ki so jih izvajali »nekateri komunisti«. Nekateri komunisti!? Res ne bi bilo prav plemenito, če bi domobranci s streljanjem nastopili proti »nekaterim« posameznim morilcem, saj je za pregon morilcev v normalnih razmerah poklicana državna oblast po zakonitem kazenskem postopku.

Če pa bi pisec vedel oz. upošteval, da umorov niso izvajali samo »nekateri« komunisti, ampak da je že od samega začetka šlo za institucionalno nasilje boljševiške komunistične partije in njenih paradržavnih ustanov v okviru svetovne proletarske revolucije, od leta 1935 imenovane »narodno osvobodilni boj«, za na vrhu načrtovane in ukazane množične umore, ki so pripravili nasilen prevzem oblasti in polstoletno komunistično diktaturo, in če bi še upošteval, da se je vse to dogajalo v brezpravnih razmerah sovražne okupacije, ko tuja oblast ni imela nobene volje in ne interesa, da bi preganjala morilce in branila slovenska življenja, bi se mu takšne »nelogične povezave« težko vzbudile. Morda bi se le spomnil, da je postaviti svoje življenje v obrambo nemočnih pred mogočnim nasiljem vsaj nekoč v evropski krščanski civilizaciji vendarle veljalo za nekaj viteškega, plemenitega! Ali viteško in plemenito ni tudi evangeljsko?

Samoobramba pred krivičnim nasiljem, resnična in ne samo simbolična, je pravno in moralno dovoljena, obramba drugih, zlasti slabotnih in nemočnih, pa je tudi plemenita. Ali bi P. P. mogel zapisati, da Slovenci niso ravnali plemenito in evangeljsko, ko so se nekoč z orožjem postavili proti hudim Turkom? Boljševiški napad na slovenski narod med drugo svetovno vojno je bil hujši!

Piscu pa moramo priznati, da je, najbrž nevede, jasno pokazal recept, kako se ustvarjajo »nelogične povezave«, ki jim pravimo tudi laži in prevare. V prvem stavku, ki določa pravilo, je relativno besedo »kdor« zamenjal z absolutnim »vsi«, v drugem stavku, ki ugotavlja dejstva, pa je obratno absolutni »vsi« komunisti, t.j. komunistična partija, zamenjal z relativnim »nekateri« komunisti. S to preprosto, komaj opazno manipulacijo je z majhnimi stroški sestavil veliko zmoto. Zelo učinkovito, ne pa tudi plemenito!

Avtor Urednik