Upravni odbor Nove Slovenske zaveze je v zvezi z razkritjem sodelavcev tajnih služb totalitarne oblasti že večkrat v zadnjih 25 letih pozival vsakokratno oblast, da se v postopku tranzicije država zaveže k odprtju vseh arhivov in nedvoumni obsodbi delovanja tajnih služb.
V zadnjem času smo priče novim poskusom razkritja seznamov domnevnih sodelavcev UDBE. Tudi v zvezi s tem je naše prvo načelo, da je v javnem interesu, da se vse sodelavce tajnih služb nekdanjega režima razkrije. Ob tem pa zagovarjamo tudi načelo strokovnosti in celovitosti. Arhivi, dosjeji in celotna dokumentacija, ki se nanaša na določeno osebo, mora biti razkrita v celoti, strokovno komentirana glede okoliščin, v katerih so njeni posamezni deli nastali, ter na koncu tudi ustrezno objektivno kvalificirana. Posamezniku mora biti dana možnost, da se glede navedb izjasni in predstavi svojo argumentacijo glede vsebine razkritih dokumentov.
Na žalost je pri projektu Romana Leljaka in njegovi knjigi s seznami veliko etičnih, strokovnih, pravnih in moralnih pomanjkljivosti. Vse skupaj je vneslo obilo zmede, nezaupanja in nepotrebnih razprtij, predvsem pa na stežaj odprlo vrata špekulacijam, manipulacijam in zlorabam. Želimo verjeti dobronamernosti njegovega poskusa, a izvedba je, žal, povsem voda na mlin nekdanjim strukturam.
Izhodiščna točka je kredibilnost arhivov: so res dokumenti nekdanje revolucionarne oblasti vredni zaupanja? Je možno, da so dokumenti bolj verodostojni od oblasti, ki jih je izdelala? Kdo in kje lahko preveri pristnost podpisov, zapisov in navedb?
Okoliščine, v katerih so dokumenti nastajali, so še bolj problematične: za nekatere podpisane izjave, zapisnike in zasliševanja je jasno, da so nastali v razmerah, ki same po sebi zanikajo pravno ali siceršnjo uporabno vrednost dokumentov samih. Te okoliščine bi potrebovale jasno opombo, preden se jih uporabi kot obremenilno gradivo.
Zaključki, ki so se v javnosti pojavili po objavi seznamov, so povsem neprimerni in celo krivični, saj v vzorčne zveze spravljajo različna časovna obdobja, a hkrati s pomanjkljivimi razlagami in prikrojenimi izvlečki odpirajo možnost manipulaciji in obrekovanjem.
Ker gre za materijo, ki zahteva obravnavo po najvišjih standardih pravičnosti in hkrati transparentnosti, bi se ta materija morala znajti pred ljudmi z najvišjimi moralnimi in etičnimi kvalifikacijami, ki bi ne imeli ne pravnih in ne materialnih interesov glede zanimanja javnosti za posamezne primere. Sploh če gre za nevarno kombinacijo avtorjevega materialnega interesa (prodati čim večje število knjig), individualne redakcije (usoda, kaj bo in kaj ne bo objavljeno, ni imela neodvisne recenzije ali nadzora) ter upravičenega dvoma v avtorjevo zmožnost moralne drže in etične presoje (ki izhaja tudi iz domnev o avtorjevem sodelovanju s tajnimi službami represivnih organov v Jugoslaviji ter kasnejših materialnih koristi iz rumenega tiska s pridihom pornografije). Ne nazadnje smo prav na primeru nekaterih vidnejših članov našega društva ugotovili, da jih pred objavo podatkov ni soočil s celotnim gradivom, ki mu je postalo znano, in ni iskal njihovih pojasnil pred objavo, kar bi narekovala že etika publicistične stroke.
Da se izognemo dvomom, še enkrat poudarjamo: Nova Slovenska zaveza je zahtevala in še zahteva, da se:
– vse sodelavce katerekoli tajne službe, ki je delovala pod nadzorom partije, oblasti ali zakonskega okrilja Jugoslavije ali Slovenije v obdobju od 1941 do 1991, razkrije;
– da se vsako sodelovanje, predvsem pa prostovoljno in plačano, obsodi, a hkrati razkrije vse razloge za tako sodelovanje in posledice takega sodelovanja;
– da se nedvoumno obsodi oblastne strukture, stranke in posameznike, ki so podpirali, organizirali ter nadzirali delovanje tajnih služb, tudi če sami niso bili člani le-teh;
– da se imenuje kolektivni organ, sestavljen iz posameznikov moralne in etične neoporečnosti, ki bo na pobudo prizadetih državljanov pregledal njihov osebni dosje ter se opredelil do objektivne vrednosti vsebovanih podatkov pred njihovo javno objavo;
– da se sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo uvedla prepoved aktivnega političnega, pravosodnega in javnega udejstvovanja vseh, ki so kot sodelavci vzdrževali sistem tajnih služb za kršitev osnovnih človekovih pravic nadzorovanim osebam.
Peter Sušnik, predsednik NSZ