Figure 1.
Pred 25 leti je osamosvojitev Slovenije pozdravila tudi prva številka revije Zaveza. Skromna, samo na 16 straneh, vendar enako jasnih misli in odločnih besed kot danes se je rodila skupaj s slovensko državo.
Bil je čas preloma, ko je vsaj na zunaj, formalno umiral stari svet totalitarnega boljševizma. Majhna skupina neuklonljivih, ki so po milosti božji preživeli veliko komunistično morijo, je začutila, da je njena življenjska naloga: pričati o velikem zločinu, povedati resnico in terjati pravico za tisoče zamolčanih žrtev, za izmučeno in prevarano slovensko ljudstvo.
In Zaveza je govorila vseh 25 let! Nikoli ni izostala ali odpovedala, vsake tri mesece se je oglasila in stalno uporabljala drugačen jezik in podajala drugačne misli kot večina drugih javnih občil, ki se vedno bolj globoko izgubljajo v zmedi „več resnic“ in resnic po vsakdanji potrebi postkomunističnega režima. Zato je vedno bila mnogim v napoto, nikoli pa je niso mogli utišati, kajti bila je in še vedno je glas resnice in pravice, krik mrtvih žrtev velikega zločina. Največ, kar zmorejo, je dosleden molk. V slovenski javnosti, ki jo obvladuje postkomunizem, revije Zaveza ni, je že 25 let dosledno zamolčana. Ta zatajitev pa je tudi njena moralna moč, saj razumni ljudje dobro vedo, da je komunizem sistem laži, o resnici pa komunisti dosledno molčijo. Zato molčijo tudi o Zavezi, ki odkriva komunistične mite in njihove zločine.
Pred 25 leti seveda nismo niti slutili, da bo revija preživela kar 25 let in dosegla 100. številko. Zdelo se nam je, da se bo življenje normaliziralo in bodo tudi posledice totalitarnega boljševizma kmalu odkrite in popravljene. Kakšna zmota! Čeprav smo bili med najbolj preganjanimi in poučenimi o boljševizmu, nas je ta še enkrat prevaral. Danes obvladuje državo in družbo, danes boljševiki „odkrivajo“ boljševizem in njegove zločine. Zato so njihovi zločini še vedno neodkriti, zločinci so še vedno heroji in Slovenija je polna njihovih starih in novih spomenikov. Živi in mrtvi nasprotniki boljševiškega nasilja pa so še vedno dejansko in pravno diskriminirani in manjvredni državljani.
Slovenija je po 25 letih še vedno država razdvojenega naroda, država z vedno pogubnejšo postkomunistično oblastjo. Slovenija je država, katere zemlja je prepojena z zločinsko prelito krvjo njenih mož in žena, kjer je na stotine skritih morišč in so tisoči nepokopanih in uradno nepriznanih žrtev zločina, kjer so zločinci heroji, častni občani in zaslužni profesorji, njihove žrtve pa večni zločinci, hudodelci brez možnosti rehabilitacije.
Zaveza št. 100 zato ni vrh in ne konec niti revije in ne njene izdajateljice Nove Slovenske zaveze. Je samo čudovit uspeh in pomemben mejnik v življenju slovenskega naroda in njegove države. Je skoraj čudežen prehod v drugih 25 let požrtvovalnega dela za resnico in pravico, za odkrivanje zločina nad slovenskim narodom. Ta dela in naloge je zelo uspešno že prevzel nov rod piscev in urednikov, ki bo z božjo pomočjo vztrajal, dokler ne bo odkrita vsa resnica in ne bo v posvečen grob pokopana zadnja žrtev komunističnega raja in boljševiškega pekla. To ostaja trajna slovenska zaveza!
[Stran 75]