Barvna okna v Kočevski Reki

B

Ob koncu pomladi leta 2003 me je pater Franc Šetar – takrat župnik v Kočevski Reki – poklical in me povabil, da bi si ogledal novo cerkev in se pogovoril o načrtu za barvno okno na južni strani ladje. Želel je, da bi po vzoru Marije zavetnice na Ptujski Gori naslikal Mater božjo, ki pod svoj plašč sprejema vse, ki so se v hudih medvojnih in povojnih časih zatekli v njeno varstvo.

Predlagal mi je tudi nekaj znanih osebnosti, ki naj bi bile na sliki upodobljene: Lambert Ehrlich, prof. Ernest Tomec, Jaroslav Kikelj, Lojze Grozde, škof Gregorij Rožman.

Kar nekaj tednov sem potem razmišljal in snoval, kako bi se lotil tega zahtevnega dela. Že sama oblika okna je bila izziv, saj je, kakor da bi ptujsko Marijo obrnil na glavo. Ker je že arhitekt okno delil na tri dele, sem sklenil, da bom tudi vsebino slike zasnoval v treh enotah.

V srednje polje sem postavil lik Marije z razprostrtima rokama. Stoji na polmesecu: kakor luna odseva sončno svetlobo, tako Marija odseva božjo ljubezen. Pod njeno desno roko so upodobljeni: Jaroslav Kikelj, študent medicine, ustreljen marca 1942; prof. Ernest Tomec; duhovnik prof. Lambert Ehrlich, ustreljen maja 1942, in moj stari oče dr. Janko Kralj, katoliški politik na Goriškem, preganjan od fašistov in revolucionarjev in »pozabljen« od zgodovinarjev, ki je umrl po kratki bolezni v Rimu ob koncu vojne. Na Marijini levi strani so: Vera Lestan, učiteljica, umorjena na Primorskem novembra 1943, Narte Velikonja, pisatelj, obsojen na procesu junija 1945 in ustreljen; Marica Nartnik, učiteljica v Beli krajini, umorjena junija 1942, in Lojze Grozde, mučenec, umorjen januarja 1943 na Dolenjskem. Za njimi so na obeh straneh še drugi obrazi in obrisi duhovnikov in bogoslovcev, ki jih je vzela revolucija (iz knjige Palme mučeništva). Vsem tem ljudem (in koliko drugim!) je bilo skupno to, da so bili globoko verni, da so ljubili svoj narod in svojo zemljo. Nobeden izmed njih se ni vojaško udejstvoval. Spodaj je še pet trikotnih živo rdečih konic. Predstavljajo razpad peterokrake; propad ideologije, ki je narodu prinesla toliko gorja.

Na vzhodnem polju (na Marijini desni) so upodobljeni preživeli slovenski verniki, strnjeni okrog škofa Antona Vovka. V ozadju rdeča zarja in temni oblaki ponazarjajo čas, ki je zavladal nad našo zemljo.

Na Marijini levi strani se vije reka beguncev s škofom Gregorijem Rožmanom proti zahodu, kjer za obzorjem tone svobodno sonce. Marijin modri plašč se z neba spušča nad vse tri dele in jih povezuje v eno samo sliko.

Ko sem to sliko končal, se mi je porodila misel, da bi izdelal še osnutek za enako okno, zevajoče na nasprotni, severni strani ladje, čeprav mi tega župnik ni naročil. Vsebina se je ponujala sama od sebe, saj so tisti, ki so se odločili, da se postavijo v bran svojih domov in svoje vere, manjkali na južnem oknu. Tako sem upodobil tri brezna, po eno v vsakem polju, v katera padajo telesa pobitih mož in fantov. Neporaženi so se umaknili pod varstvo tistih, ki so jih potem s prevaro poslali nazaj v sovražnikovo pest – v smrt. Osrednja figura tega triptiha je vstali Kristus, ki z rokama, stegnjenima kvišku, pokriva srednje polje. Kot obris v vijoličasto sivih barvah je na njegovem belem oblačilu prikazana njegova smrt na križu. V svetlih žarkih, ki se iz jame dvigajo k nebu, se vidijo duše umorjenih. Kljub tragični vsebini prevladuje Jezusovo vstajenje in končna zmaga nad smrtjo, kar je še poudarjeno z živo rdečo barvo Odrešenikovega plašča. Ta je bil na prvem osnutku bele barve, a me je pater Šetar prosil za to spremembo, za kar sem mu hvaležen.

Osnutka sta bila potrjena oktobra 2003. Prvo okno – Marija s plaščem – je bilo postavljeno konec februarja 2004. Kristusovo vstajenje pa prve dni junija istega leta.

Bogu v čast, junakom v spomin, nam za zgled!

Avtor Marko Jerman