Borut Pahor, ki že dolgo razglaša, da bo vojne zakone spreminjal s širokim družbenim soglasjem in pri tem prenehal z delitvijo na naše in vaše, je pred dnevi v državni zbor poslal dva predloga za spremembo Zakona o vojnih grobiščih in Zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Razlika med sedanjima zakonoma in predlaganimi spremembami je ta, da prvotna zakona – ki ju je že davno sprejela ista politična opcija – ne poznata revolucije in njenega nasilja, predloga za spremembo teh zakonov pa sta po mnogih letih spregledala in priznavata medvojno in povojno revolucionarno nasilje. To pa je tudi vse!
Zakonski noveli priznavata revolucionarno nasilje, nič pa ne vesta o revolucionarjih – nasilnikih. Revolucionarno nasilje je najbrž prišlo – od nekod z neba, morda tako kakor toča. Status žrtve vojnega nasilja novela priznava samo tistim prizadetim od revolucionarnega nasilja, ki se temu nasilju niso upirali in mu niso nasprotovali ali se mu niso mogli upirati (otroci). Tisti, ki so se revolucionarnemu nasilju upirali ali mu nasprotovali, po Pahorjevi noveli ne morejo imeti statusa žrtve vojnega nasilja, ampak so označeni za »sodelavce okupatorja«. Kot »sodelavci okupatorja« tudi vojaki, ki so jih umorili revolucionarni nasilniki, ne morejo imeti vojaških grobov.
Revolucionarjev – nasilnikov zakonski noveli ne poznata in ne izključujeta, zato imajo lahko status žrtev vojnega nasilja in vojaška grobišča. Pahorjeva boljševiška pravičnost!
Tudi po novem Pahorjevem zakonu bo prepovedano čaščenje in slavljenje »sodelavcev okupatorja«, t.j. tistih, ki so se upirali ali nasprotovali revolucionarnemu nasilju, ne bo pa prepovedano čaščenje in slavljenje revolucionarnih nasilnikov. Nič čudnega, saj je tak zakon povsem v skladu s Pahorjevim in Turkovim javnim čaščenjem in slavljenjem nasilnika nad nasilniki, vrhovnega poveljnika vseh naših morilcev maršala Tita.
Čeprav torej zakonski noveli priznavata revolucijo in revolucionarno nasilje med drugo svetovno vojno in po njej, kar bo mogoče s pridom kazati Evropi in svetu, je vse drugo ostalo v okviru Pahorjevega širokega partijskega soglasja. Revolucionarni nasilniki so obdržali vse svoje privilegije in položaje, tudi status žrtev vojnega nasilja in posmrtno slavo ter čast vojaškega groba, nasprotniki nasilja in žrtve revolucionarjev pa so kot »sodelavci okupatorja« še naprej izključeni tako iz statusa žrtev vojnega nasilja kot iz posmrtne časti in pravice do vojaškega groba.
Bistvo predlaganih novel dveh vojnih zakonov je torej zakonsko utrjena ideološka delitev živih in mrtvih Slovencev! Začinjena z lažnimi zagotovili predsednika vlade! Bravo, Pahor! Sedaj je na vrsti vaša druga obljuba, da boste vojne zakone sprejeli s preglasovanjem. To bo še lažje kakor streljanje otrok, deklet in zvezanih vojnih ujetnikov. Tudi pred 15 leti je bilo tako.
Ljubljana, 26. junija 2009