Figure 1.
Stota številka Zaveze. Občudovanja vreden dogodek, ob vseh strahotah preteklosti, zaradi katerih se je reviji sploh bilo treba roditi – pa tudi občutek veselja. Pred vsem pa – trenutek za hvaležnost. Hvaležnost Božji previdnosti in skupini ljudi, ki je pred 25 leti prisluhnila notranjemu klicu o nujnosti resnice, po ohranjanju spomina. Zavest, da smrt je premagala življenje, da pa je spomin premagal smrt, je vsa ta leta dajala moč pričevalcem in je bilo od prve številke naprej nenapisano, a vendar vidno geslo revije.
Vemo, da je sedanjost hči preteklosti, hkrati pa mati prihodnosti. In kako vedeti, kaj se v resnici godi okoli nas in v nas samih, če ne poznamo resnice o dogodkih v preteklosti? Ne interpretacije, pa naj bodo še tako številne, ampak resnica je tista, ki nas bo osvobodila. Osvobodila posameznika in tudi celotni narod.
Zahvala torej vsem, ki so Zavezo gradili, urednikom, analitikom preteklosti in sedanjega trenutka in torej treznim napovedovalcem naše in splošne človeške prihodnosti. Hvaležnost vsem številnim pričevalcem, saj se je ob zapisovanju ali pripovedovanju spominov na strahotne zločine, na čase strahu in stiske gotovo znova oglasila bolečina pod komaj zaceljenimi ali še ne povsem zaceljenimi ranami …