Globoko v mivko zdaj smo pokopani,lobanje strte, tu in tam še kost.Skoz dolga leta naš edini gostje bil podzemni potok razigrani.V kapnikih bi še našli sled krvi,ki v drobnih solzah s stropa je mezila,v temi nazadnje v niti se strdila,skoz bel kristal zdaj rdečkasto žari.Kot drobne večne luči zdaj gore nad nami,tak čudno lep je strop v podzemni jami.Figure 1. Razigrani potok – edini podzemni gost Rafaelova družba
Pismo
Priljubljene kategorije