»In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst.« Ivan Kramberger, 1992
Besede umorjenega predsedniškega kandidata bi nas morale strezniti. Karl Popper je davno zapisal, kako težko je nekrvavo zamenjati oblast, in to velja posebej za (post)komunistične levičarje, ki rovarijo proti zakoniti oblasti, ki jim po vseh pravilih jemlje privilegije, pridobljene skoraj v stoletni dobi njihovega pohoda na slovenski narod. Še teže je to pri njih, ki jim ne življenje drugih ne narod ne vrednote ne demokracija ne pomenijo nič, samo da bi vladali. Zraven še demokratom očitajo oblastiželjnost, ki jo sami izkazujejo že od leta 1990, ko so vmes kdaj izgubili formalno, ne pa dejanske, nekoč s silo pridobljene oblasti. In to je treba imeti vedno na umu v tem resnem času, saj že leto dni poslušamo, da je treba to vlado odstraniti. Nismo pa še slišali nobenih tehtnih razlogov, zakaj bi bilo to treba. RTV Slovenija nam je prinašala na obletnico plebiscita poleg govora premiera Janeza Janše v posebni oddaji še stališča prvega premierja Lojzeta Peterleta ter še nekaterih osamosvojiteljev. Napisani so poševno, ker so sicer bili pomembni (strankarski oziroma partijski) akterji, dvomim pa, da lahko vsem pripisujemo ustrezno vlogo za samostojnost Slovenije. Je pa samostojna Slovenija nastala kot milost in volja vseh Slovencev, torej tudi opozicije, saj so kljub začetnemu upiranju uresničevanju Demosove in volje naroda ugotovili, da ugodne razmere narekujejo, da odločitev podpro. Hvala Bogu, da je bilo tako, in kot so nekateri v tem intervjuju povedali, brez tega ne bi mogli izpeljati procesov osamosvojitve. V tem smo bili torej enotni.
Nekateri intervjuvanci pa so nakazovali tudi, da je zdaj v državi vse narobe, ker se odpirajo ideološke teme, po njihovo pa naj bi se sedanja vlada ukvarjala le s covidom19. Najprej recimo nekaj o ideoloških temah, ki se kot očitek tej vladi kar naprej ponavljajo. Če npr. uradnik države zahteva od direktorja STA, da – kakor je zakonsko predpisano – poda finančno poročilo o porabi sredstev, naj bi bila to ideološka tema. Ideološka temanaj bi bila npr., da sta predsednika države in vlade govorila v Kočevskem Rogu. Prav tako naj bi bilo ideološko, da je predsednik države položil venec ob fojbi. Ideološkonaj bi bilo tudi, da državljani zahtevamo, da RTV SLO pravično, verodostojno in celovito obvešča o stanju v državi in delovanju vlade, o Cerkvi in družbi doma in po svetu, o polpreteklosti itd. Direktorica RTV nam je na sestanku Sveta RTV govorila, da je nacionalna RTV poročala letos o grozodejstvih Jasenovca, iztrebljanju Židov v Prekmurju. Iz analize programov pa hitro ugotovimo, da so oddaje o medvojnih in povojnih pobojih, kolikor pride do njih, še vedno problem medijskih ustvarjalcev. Tabu so te teme tudi v ustrezni vzgojnoizobraževalni dejavnosti. Tudi pri zakonskih podlagah in njihovih v sodnih in administrativnih izvedbah prihaja do ignoriranja problemov določenih ljudi, zato se označuje za ideološko marsikaj, čeprav gre, kot smo zapisali v društvu Združeni ob Lipi sprave, za neenakost pred zakonom, kar je v bistvu kršenje ustave. Na številnih zadevah se torejideološkostprikazuje kot rdeča ruta pred bikom, da se prikrije bikovsko mendranje slovenskega naroda in njegove posledice ter preprečuje uveljavljanje enakosti pred zakonom za tiste, ki jim je bila ta odvzeta, kršena in kratena v bivšem režimu, kar se vleče kot jara kača do danes.
S tem pa prehajam na bistveno ugotovitev, ki so jo v teh intervjujih izrekli nekateri v omenjeni oddaji. Ta vlada naj bi se ukvarjala s koronakrizo, ne bi pa smela posegati v odpravo anomalij naše družbene prakse.
[Page 85]
Ta praksa pa ščiti privilegije, ki so jih v glavnem pridobili ljudje iz nasledstva bivšega režima. Na vprašanje voditeljic, ali je v državi v teh letih potekalo vse v redu, so nekateri odgovarjali, da je bila narobe privatizacija, po kateri so nekateri obogateli. Nihče od vprašanih pa ni povedal, da so obogateli v glavnem ljudje določenega izvora. Torej vlada naj ne bi smela odpravljati anomalij. Omenjena omrežja hočejo za vsako ceno, da se v naši državi ne uveljavi red, po katerem bomo vsi enakopravni in ne bo nekaterim dovoljeno delati za zasebni interes in vanj vpregati državni aparat. Ne gre torej za nobeno ideologijo, pač pa za uveljavljanje zdravega poslovanja uprav, ustanov, tudi sodstva in medijev, ki ne bodo služili promoviranju privilegijev, pač pa dobrobiti celotne države. Skratka, ta vlada naj ne bi smela vzpostavljati discipline, utrjevati enakopravnosti, reda in zakonitega poslovanja na vseh ravneh države. V javnosti se ob poskusih discipliniranja ustanov in oseb ustvarja vzdušje pogroma, ki rahlja zahtevne ukrepe za preprečitev širjenja pandemije in povečuje nezadovoljstvo v družbi. V miselnosti nekaterih je ostal refleks gobarja iz Martuljka, da pač moramo vladati »mi«. Ve pa se, kdo naj bi bili »mi«. Ker pa zdaj vladajo drugi, naj bi bila po mnenju nekaterih dovoljena vsa sredstva, da pridemo na oblast spet »mi«. V ta »mi« (zanj) ne sodi izvorno demokratično kulturno in duhovno izročilo Slovencev, ki zagotavlja enakopraven dostop vsem. Zato za te kroge in celo organe sodstva ni problem niti estradnik, ki nasilno izziva policijo in državne uslužbence. Ni problem ne kršenje reda in pravil ne propagiraje nasilniških izgredov tujega (in domačega) izvora. Enako so se njihovi predniki po nalogu Kominternez zvijačo in prevarami vrivali v demokratične in krščanske organizacije, da bi jih prevzeli in ustvarili le svojo oblast. Njihovo rovarjenje danes izpade, kot da jih ne skrbi za življenje in zdravje drugih ali celo, da naj bi prek njihovih žrtev oni prihajali nazaj na oblast. Težko bi človek tako zapisal, če ne bi številni trezni in odgovorni ljudje tega videli enako. Še bolj zato preseneča izjava slovenskega funkcionarja v mednarodni areni o tem, kdo razdvaja. Spoštovani: poglejte malo v zgodovino zadnjih stotih let, medvojne in povojne sezname, koga je treba likvidirati! Demokrati – in to je večina našega naroda – spoštujemo drugačnost, a prosim vas, tranzicijski levičarji, pustite nam živeti kot drugačni, saj tudi mi to dopuščamo vam! Ne govorite pa, da imate samo vi pravico vladati narodu. Po vseh zavajanjih in potvarjanjih ste le del naroda kakor vsi mi drugi, zato pustite tudi nam, da enakopravno sodelujemo v narodnem in tudi političnem življenju! Naj torej enkrat že zavladajo stvarni razlogi, ne pa prazne besede, pritiski in zavajanja, ki se to leto ponavljajo med nami. Spoštovani, ali vam Evropa ne ponuja nobenega ogledala? Levičarska agenda nima kaj ponuditi, je zapisal evropski mislec, zato pa toliko bolj rožlja z orožjem svoje prazne in nekonstruktivne retorike.
Upam, drage Slovenke in Slovenci, da resnost trenutka vendarle terja, da streznimo glave in odgovorno stopimo v novo leto, da ne bi bilo spet izgubljeno kot številna v zadnjih tridesetih letih. Sprašujem se, ali so naši predniki zaman šli skozi kalvarijo partizanskega boja, vaških straž, Teharij, Kočevskega Roga, tujine in plebiscita, da bi zdaj ne zmogli zagotoviti odgovorne in demokratične poti ter za vse nas boljše prihodnosti v enakopravni in svobodni Sloveniji. ■
[Page 86]