Lienz – 2. del

Župnijska cerkev sv. Andreja v Lienzu je bila za slovenske begunce, ki so se v maju 1945 zatekli v mesto in okolico, kraj, kjer so se srečevali, si izmenjavali informacije, se udeleževali bogoslužij, se medsebojno opogumljali in iskali primerne rešitve za probleme, ki jih je navrgla negotova prihodnost. Tukaj so se lahko pogovorili tudi s škofom Gregorijem Rožmanom, ki je v Lienz prispel v četrtek, 10. maja, četrti dan za prvimi Slovenci.

V nedeljo, 13. maja, na praznik fatimske Matere Božje, ob 28. obletnici Marijinih prikazovanj, je škof Rožman dopoldne maševal za slovenske begunce, popoldne pa vodil procesijo v približno dva kilometra oddaljeni Thurn nad Lienzem, do koder je približno uro hoda. Tej tradicionalni procesiji domačinov se je pridružila večina slovenskih beguncev. Dr. Jakob Kolarič v knjigi o škofu Rožmanu piše, da je tam »škof imel nagovor, v katerem se je domačinom zahvalil za njihovo gostoljubnost. Begunce pa je pozval, naj Mariji obljubijo, da bodo, če se srečno vrnejo v domovino, v Zgornji Šiški njej v čast postavili novo cerkev«. Ob tej priložnosti je nastala listina obljube, ki so jo podpisali tam navzoči slovenski duhovniki, člani Narodnega odbora in še nekateri drugi predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja. Podobno obljubo so v začetku oktobra 1945 izrekli tudi Slovenci v begunskem taborišču v Serviglianu in ob tem sestavili dolg seznam podpisnikov. Procesijo je fotografiral Franc Šetina. Napravil je petintrideset posnetkov. Njegov film se konča še daleč pred ciljem v Thurnu. Ker sta v že omenjeni knjigi objavljena dva posnetka z zaključka procesije brez navedbe avtorstva, je možno, da je dogodek fotografiral še kdo drug ali pa je Šetina posnel še en film, ki pa ga v arhivu Rafaelove družbe ni mogoče najti. Na fotografijah je prepoznanih nekaj znanih Slovencev: gimnazijski ravnatelj Bogumil Remec, bivši poslanec Pavel Masič, slovenski prevajalec, pesnik in kritik dr. Tine Debeljak, novinar, esejist in pisatelj Ruda Jurčec.

Figure 1. Čakanje na procesijo pred cervijo

[Page 127]

V duhovniškem zboru so poleg domačih duhovnikov še škofov tajnik Ferdinand Babnik in šest patrov frančiškanov, od katerih so trije prepoznani. Prvi je znani in vsestransko aktivni p. Odilo Hajnšek, ki se je po nekajletnem delovanju med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike tik pred začetkom druge svetovne vojne vrnil v Slovenijo, nato pa se maja 1945 pridružil beguncem in odšel na Koroško, kjer mu je prišlo prav znanje angleščine. Leta 1948 je spet odšel v ZDA, od koder se je slabega zdravja ob svoji zlati maši leta 1971 vrnil v domovino. Še istega leta je umrl. Pokopan je pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. P. Anastazij Bajuk se je prav tako v začetku maja 1945 umaknil na Koroško in bil kasneje s transportom prepeljan v Škofove zavode, od koder so ga izpustili 10. avgusta 1945. Umrl je leta 1992 in je pokopan na ljubljanskih Žalah. Prepoznan je tudi p. Klavdij Okorn, kaplan v župniji sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki ga je gestapo marca 1945 poslal v Dachau. Po bivanju na Koroškem je odšel v ZDA, kjer je bil med drugim tudi župnijski upravitelj pri sv. Štefanu v Chichagu. Umrl je leta 1979. Škofa Rožmana v asistenci spremljata lienški dekan Alois Budamair in dekan iz Silliana Josef Hanser. Oba sta bila slovenskim beguncem zelo naklonjena. Hanser se je zavzemal za vse, ki so jih zavezniške oblasti ujele pri ilegalnem prehodu meje v Italijo, Budamair pa je pri sebi gostil škofa Rožmana do odhoda v gorsko vasico Anras.

Po toliko preteklih letih in oddaljenosti dogodkov je vse teže pridobiti podatke o osebah na fotografijah, zato so morebitne opombe, podatki in popravki naših bralcev dobrodošli. Kljub nekaterim ponavljajočim se motivom pa fotografije procesije zaradi njihove pričevanjske vrednosti objavljamo v celoti. ■

Figure 2.

Vse fotografije v tej rubriki so, če ni drugače navedeno, iz fotografskega arhiva Rafaelove družbe. Prvo podatkovno opremo motivov, ki zadevajo povojna taborišča v Avstriji in jih je skoraj 20.000, sta z dolgoletnim delom prispevala zakonca Majda in Lojze Starman iz Špitala.

Figure 3. Začetek procesije

[Page 128]

Figure 4. Proti cilju v bližnjem Thurnu

Figure 5. Prvi z leve p. Anastazij Bajuk, drugi verjetno p. Klavdij Okorn, oba frančiškana, tretji Ferdinand Babnik

[Page 129]

Figure 6. Pred kipom stopa škof Gregorij Rožman.

Figure 7. Kip Fatimske Marije

Figure 8. Možje so kip nosili slabo uro.

[Page 130]

Figure 9. Prva povojna procesija v Lienzu z udeležbo domačinov in slovenskih beguncev

Figure 10. Cerkev sv. Andreja v Lienzu

[Page 131]

Figure 11. Domačinke v prazničnih oblačilih

Figure 12. Do cilja v Thurnu je skoraj 2 km.

[Page 132]

Figure 13. Z desne na levo dr. Tine Debeljak, Bogumil Remec in Ruda Jurčec

Figure 14. Slika

[Page 133]

Figure 15. Slika

Figure 16. Slika

[Page 134]

Figure 17. Slika

Figure 18. Slika

[Page 135]

Figure 19. Slika

Figure 20. Prvi par z desne Ferdinand Babnik in p. Odilo Hajnšek, tretji par levo verjetno anraški kaplan Georg Schuchter

[Page 136]

Figure 21. Z desne na levo dekan Alois Budamair, škof Rožman in dekan Josef Hanser

Figure 22. Slika

[Page 137]

Figure 23. Na pol zakrit Pavel Masič, desno dr. Tine Debeljak

Figure 24. Slika

[Page 138]

Figure 25. V objektiv gleda Pavel Masič, za njim v sredini Bogumil Remec, na njegovi desni Ruda Jurčec.

Figure 26. Slika

[Page 139]

Figure 27. Slika

Figure 28. Slika

Figure 29. Slika

[Page 140]

Figure 30. Slika

Figure 31. Slika

[Page 141]

Figure 32. Slika

Figure 33. Slika

Figure 34. Slika

[Page 142]