»Napad obeh front (interne leve in eksterne islamske) se združuje tudi v morali, ki oblikuje principe spopada: za cilj je dovoljeno vse. Boljševizem, ki je v najbolj grozoviti podobi lomastil prav v naših krajih, je zmagoval zato, ker ni upošteval prvinskega moralnega nagona ali etike. Soočali smo se z ljudmi, ki so ostali ljudje zgolj zaradi človeškega telesa, a je njihova moralna podstat mutirala tako daleč, da so laž, prevara, kraja ter celo umor povsem sprejemljiva dejanja, ki so jih posevčevali cilji revolucije. Naši zakoni in naša sodišča so jim bila v posmeh. Danes se soočamo s povsem enakim pristopom: prevara, laž, poneverba in nasilje so legitimna sredstva za prestop schengenske meje. Uboj, posilstvo, kraja in vandalizem so način za doseganje pravic in premoženja. Tisto, kar se nam zdi sveto, jim je zgolj še bolj privlačno, da izsilijo svoje zahteve.« (Peter Sušnik)
»Zahod je soočen s krizo identitete zaradi posledic bitke z levo (liberalno, anarhistično, marksistično, titoistično … ) fronto, ki izvira iz nihilizma. Samomorilski nagon, ki ga nihilizem sam po sebi navdihuje, se torej združuje z željo Huntingtonovega »anti-Zahoda« po uničenju civilizacije, ki ji pripadamo.
Ne sme nas presenečati, da so se v danih razmerah v naravnem zavezništvu znašli levičarji slovenskega in evropskega formata (od najbolj skrajnih do navidez bolj zmernih, ki se skrivajo za socialno čutečnostjo in intelektualno širokogrudnostjo) ter islamski skrajneži, ki širom Evrope širijo zahtevo po drugačni, na islamu temelječi družbi. Vsak po svoji razvojni poti so prispeli hkrati na isti čas in isti prostor.« (Peter Sušnik)