Danes namenjamo svoj …
Danes namenjamo svoj čas in pozornost človeku, ki sta ga izpraševalca v enem izmed njegovih redkih intervjujev označila kot »eno najpomembnejših osebnosti sodobne filozofije; ponovno odkritje velikega človeka, pozabljenega zaradi integrizma vseh ‚antiintegristov‘«. Ali kot preberemo v povabilu na simpozij – »ključnemu mislecu moderne slovenske realistične filozofije«. Misli in premišljevanja dr. Milana Komarja, čeprav pisana pred desetletji, so danes še vedno aktualna. Zdi se, da so pravzaprav še bolj aktualna kot takrat, kot so nastajala, saj jih za razumevanje našega časa in družbe ter za premislek o našem odzivu na to, kar se dogaja okoli nas, še bolj potrebujemo. To seveda kaže na Komarjevo globoko in resnično razumevanje stvarnosti ter njenih temeljnih premis. Prav zato ostaja v zraku nekakšno začudenje, ki ne more prav doumeti, zakaj ta veliki mož v slovenskem prostoru ni dobil tistega mesta, ki mu gre; oziroma se gotovo strinjamo, da je pri nas odločno premalo navzoč, glede na izjemnost, predvsem pa potrebnost njegove misli. Če to njegovo umanjkanje pred devetdesetim letom prejšnjega stoletja še lahko razumemo, saj je bila takratna demokratična, analitična misel, še posebej če je prišla iz politične emigracije, ki je svoj svobodni in ustvarjalni prostor našla pod južnim križem, preganjana in nezaželena, pa ostaja mačehovski odnos do dr. Komarja danes nekako brez odgovora. Moja naloga tu seveda ni iskati razloge za to, lahko pa vsekakor z velikim zadovoljstvom pozdravim današnji simpozij, posvečen 100. obletnici rojstva tega velikega misleca. Z izkušnjo poslušalke posnetkov ne katerih njegovih predavanj, ki jih je imel za Slovence v Buenos Airesu, lahko tu dodam še čisto osebno ugotovitev – človeka, ki je tako zahtevne misli in premisleke predstavil tako, da jih lahko vsak razume. Vesela sem tudi, da med nas prihaja njegova knjiga, posvečena trem totalitarizmom, ki so tragično zaznamovali slovenski narod, in da je temu namenjeno tudi premišljevanje današnjih gostov, ki prihajajo iz vseh treh Slovenij: matične, zamejske in zdomske oz. izseljenske. Brez kritičnega zazrtja v preteklost težko reflektiramo sedanjost in snujemo prihodnost. In premislek o totalitarizmih je danes še kako na mestu. Prelomni časi namreč zahtevajo posebej jasno besedo. In verjetno vsi slutimo in čutimo, da so pred nami prelomni časi; da smo pravzaprav že tam; da se rojevajo novi totalitarizmi, morda bolj prikriti, pa vendar. Nobenega dvoma ni, da nam je lahko misel Milana Komarja zato v pomoč. Ne samo nam, celemu zahodnemu svetu. »Na svetu,« je že leta 1965 zapisal Komar, »je veliko strahu pred svobodo. Pred pravo svobodo. To je žalostno dejstvo. Od francoske revolucije naprej se je oznanjala svoboda brez odgovornosti. … Tudi danes se ponavlja ista komedija: uporniška mladinska in razumniška gibanja, ki ne prenesejo nobene vezanosti, utirajo pot vsakovrstnim totalitarizmom. Tisti, ki vpijejo po vsestranski svobodi, po odstranitvi vseh mitov in tabujev, trobentači splošne permisivnosti, so v bistvu skriti preplašenci: boje se prave svobode.« Če strahu pred to svobodo dodamo še osamljenost, pomembno »stično točko terorja, bistvo totalitarne vladavine in pri ideologiji karakteristiko našega časa, ali logičnosti priprava rabljev in žrtev«, kot pravi filozofinja Hannah Arendt, je torej še kako pomembno, da ostajamo čuječi in odzivni. Iskrena hvala in zahvala zavodu Philosophia perennis, ker z današnjim posvetom skušate vsaj malo nadoknaditi odsotnost »ključnega misleca moderne slovenske realistične filozofije dr. Milana Komarja« v slovenskem prostoru. Upam, da bodo vašemu zgledu sledile tudi druge institucije in ustanove v Sloveniji, ki jim je mar za naš narod in našo državo. Ve seli me, da ste v tem iskanju prepoznali dimenzijo Slovenije v svetu in povezali vse tri njene pojavne oblike: matično, zamejsko in zdomsko. Morda pa bo to tudi iztočnica za četrto Slovenijo, Slovenijo na spletu ali virtualno Slovenijo, ki je dostopna vsem na enak način in je prav tako prisotna v virtualnem svetu, kjer že danes prepoznavamo prve oblike praktične cenzure in novih totalitarizmov. Ta stvarnost je naša realnost, kar se izkazuje že danes, tukaj, na tem simpoziju, ko povezujemo vse štiri Slovenije.