Home Blog Page 4

Ivana Mivลกek (1926-2024)

0

Spoลกtovani prijatelji Nove Slovenske zaveze!

Sporoฤamo, da je v 98. letu starosti umrla Ivana Mivลกek iz Rovt, rojena 1926. Pokopali jo bomo v Rovtah v ฤetrtek, 5. decembra ob 14. uri. ลฝara bo od 11. ure v mrliลกki veลพici v Rovtah.

Ivane Mivลกek se spominjamo kot ene od tistih premnogih slovenskih ลพena, ki so jih preizkusile boleฤine in stiske. Vojna in revolucija sta ji vzeli ลกtiri brate, trije od teh so bili ubiti kot domobranci.
Ivana Mivลกek je bila prava ikoniฤna podoba s smrtjo ranjenega starega slovenskega sveta: starosvetna ruta na glavi, tih, molฤeฤ obrazek, v rokah spominski kriลพ ลพupnije Rovte, na njem zapisano ลกtevilo: 240 ลพrtev te fare! Na spominske slovesnosti NSZ je hodila zvesto vsa leta, v rokah je pogosto drลพala slike svojih pobitih bratov. Bila je ลพiva priฤa resnice in vere. To jo je ohranjalo pri moฤeh tudi v najhujลกih povojnih letih.

Bog vam daj dobro, Ivana Mivลกek!

https://www.druzina.si/clanek/ivanka-mivsek-rovte-rovtarske-zibrse-domobranci-spominski-kriz

Zakon o preziranju slovenske resniฤnosti

Letos jeseni, ko piลกemo leto 2024, se v slovenski politiki odvija pred naลกimi oฤmi padec slovenskega prava nazaj v ideoloลกki ustroj bivลกe totalitarne SFRJ, kakลกnega si slovenski demokrati doslej nismo predstavljali. V Drลพavnem zboru se 23. septembra 2024 zaฤenja plenarna seja, na kateri poteka prva obravnava ยปPredloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miruยซ. Predlog so podpisali domala vsi poslanci levih strank, prvi podpisani je Martin Premk iz stranke, ki sebe imenuje ยปGibanje Svobodaยซ.
S tem zakonom ลพelijo obnoviti dosledno ideoloลกko obsodbo protirevolucionarnega gibanja, takลกno, kot je veljala v nekdanji drลพavi. Predlog ima samo dva ฤlena; 1. ฤlen izrecno definira ยปkolaborantske organizacijeยซ:
ยปorganizacije, ki so v ฤasu druge svetovne vojne z Nemฤijo (tretji Rajh), Kraljevino Italijo, Kraljevino Madลพarsko in Neodvisno drลพavo Hrvaลกko sodelovale pri okupaciji obmoฤja danaลกnje Republike Slovenije v Kraljevini Jugoslaviji (v nadaljnjem besedilu: kolaborantske organizacije iz ฤasa druge svetovne vojne), so: a) Prostovoljna protikomunistiฤna milica (Bela garda, Vaลกke straลพe in Legija smrti), b) Slovensko domobranstvo, c) Gorenjska samozaลกฤita, d) Slovenski narodni varnostni zbor, e) Jugoslovanska vojska v domovini (Plava garda, ฤetniki) [โ€ฆ]ยซ.
Drugi ฤlen ima podnaslov ยปprepoved uporabe nacistiฤne in faลกistiฤne ideologijeยซ in se glasi tako: ยปKdor na javnem kraju poveliฤuje, zagovarja ali spodbuja nacistiฤno in faลกistiฤno ideologijo, nosi, obeลกa, razkazuje, vzklika, izvaja, distribuira, objavlja ali kako drugaฤe uporablja pozdrave, himne oziroma pesmi, zastave, uniforme, znake, parole oziroma gesla in druge oznake ali simbole [โ€ฆ] ki so znaฤilni za nacizem, faลกizem ter njune kolaborantske organizacije iz ฤasa druge svetovne vojne in s tem povzroฤi vznemirjenje ali razburjenje ali obฤutek ogroลพenosti se kaznuje z globo od 1.000 do 2.500 eurov.ยซ
Iz navedenega razberemo glavno teลพnjo predlagane zakonske spremembe: da se vse protikomunistiฤne skupine izrecno, z zakonom razglasi kot ยปkolaborantske organizacijeยซ, ki naj bi celo ยปsodelovale pri okupaciji obmoฤja danaลกnje Republike Slovenijeยซ. Vaลกke straลพarje in domobrance hoฤejo s tem zakonom izrecno, uradno postaviti pod okrilje faลกizma in nacizma. Z drugo besedo: protirevolucija je kriminalizirana.
Tega niso naredili niti t.i. Bavconovi ยปvojni zakoniยซ iz 90-ih let. Tam je levica ravnala drugaฤe: ลพrtve revolucionarnega nasilja je postavila v pravni vakuum, tako da jih zakoni veฤidel ne omenjajo oziroma jih izloฤijo iz polja pravnega urejanja. Tako denimo Zakon o ลพrtvah vojnega nasilja izrecno pravi v 6. ฤlenu: ยปNe glede na pogoje iz 2. ฤlena tega zakona se za ลพrtev vojnega nasilja po tem zakonu ne ลกteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.ยซ V to doloฤbo so poฤez oznaฤili vse vaลกke straลพarje in domobrance ter jih z eno potezo izkljuฤili iz polja Zakona o ลพrtvah vojnega nasilja. Podobno so ravnali v drugih vojnih zakonih.
Sedanji zakonski predlog je povsem drugaฤen. To je zakon, s katerim hoฤejo celotno protirevolucionarno gibanje razglasiti kot kolaborantsko, faลกistiฤno in nacistiฤno. Da jih pri tem ลพene slepa strast po stopnjevanju dosedanjega ideoloลกkega konflikta, s katerim obvladujejo javni prostor, je jasno iz tega, da so na svoj seznam kolaborantskih organizacij uvrstili tudi Jugoslovansko vojsko v domovini. Ta je bila legalna vojska jugoslovanske vlade v begunstvu; resda je pomoฤ zahodnih zaveznikov Jugoslovanski vojski v domovini po teheranski konferenci jeseni 1943 zaฤela upadati, toda njen pravni status se vse do konca vojne ni spremenil, bila je legalna vojska Kraljevine Jugoslavije.
Toda vse to je za predlagatelje zakona nepomembno. Oni hoฤejo obvladovati in ustrahovati: svoj ideoloลกki konstrukt hoฤejo na silo vtisniti v duha Slovencev in vladati, obvladovati. Javna pojasnila predlagatelja, ฤeลก da hoฤejo zgolj prepreฤiti nastope skupin, ki vzklikajo nacistiฤna gesla ipd., so prazen veter. Iz besedila zakonskega predloga je dobro videti, kam merijo zares. Gonilo tega zakona je odpor do zgodovinske resniฤnosti Slovencev, nekakลกno besnilo, ko ฤlovek noฤe videti tega, kar je, ampak zasleduje svojo samo-voljo. Prezir do resniฤnosti bo s tem dobil svoj zakon.


ฤŒeprav vemo, da bo politiฤna levica ta predlog zakona sprejela, je zaradi resnicoljubnosti, zaradi dostojnosti, zaradi naลกe ฤloveลกke podobe potrebno, da povemo, kar je o njem mogoฤe resniฤnega povedati. Med ugovori, ki jih pravniki postavljajo proti temu zakonu, so mdr. naslednji.
1) Predlog zakona ne upoลกteva resolucij in deklaracij Sveta Evrope ter Evropskega parlamenta, ki narekujejo prepoved totalitarnih simbolov in ukrepe za razgradnjo dediลกฤine totalitarnih sistemov. Med najbolj pomembnimi evropskimi pravnimi dokumenti tega podroฤja so:

  • Resolucija 1096 Parlamentarne skupลกฤine Sveta Evrope z dne 27. junija 1996, ki obravnava nujnost razgradnje dediลกฤine nekdanjih komunistiฤnih totalitarnih sistemov;
  • Resolucija ลกt. 1481 parlamentarne skupลกฤine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zloฤinov totalitarnih komunistiฤnih reลพimov;
  • Izjava Evropskega parlamenta o razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na ลพrtve stalinizma in nacizma (23. september 2008);
  • Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu.
    2) Pristranski in diskriminatorski pristop predlagateljev se kaลพe v zavestni izpustitvi prepovedi uporabe komunistiฤne ideologije ter simbolov, kar narekujejo ne samo zgoraj navedeni dokumenti Evropske zveze, temveฤ jo terja tudi Ustava Republike Slovenije. Po doloฤbi 63. ฤlena Ustave RS je vsakrลกno spodbujanje k nasilju in vojni protiustavno, kar se nanaลกa tudi na zgodovinsko izkazano komunistiฤno revolucionarno nasilje tako med 2. svetovno vojno kot tudi v obdobju po njej z vrhom v povojnih pomorih. S to ustavno doloฤbo so nezdruลพljive tudi sistemske mnoลพiฤne krลกitve ฤlovekovih pravic in temeljnih svoboลกฤin v obdobju do prvih demokratiฤnih volitev leta 1990.
    3) Predlog zakona se sploh ne nanaลกa na obdobje po drugi svetovni vojni, kar je stvarno neutemeljeno, saj so najveฤje mnoลพiฤne krลกitve ฤlovekovih pravic in temeljih svoboลกฤin nastale prav v tem obdobju in mnoge ลกe danes niso odpravljene โ€“ med njimi neuresniฤen pokop veฤine ลพrtev povojnih pomorov.
    4) Prikaz zakonske ureditve v drugih pravnih sistemih v uvodu k predlogu zakona je izrazito pristranski. Ne vkljuฤuje prikaza zakonskih ureditev v Bolgariji, Latviji, Litvi, Nemฤiji, na Poljskem in na Madลพarskem, ki so prepovedale komunistiฤne simbole, tudi peterokrako rdeฤo zvezdo.
    5) Besedilo predloga meลกa stvarna historiฤna poimenovanja (1. ฤlen), kakor ยปVaลกke straลพeยซ in ยปDomobranstvoยซ, z oznakami, ki so le zmerljivke propagandnega aparata Komunistiฤne partije, zato njihov poimenovalni obseg ni natanฤno doloฤen, npr. ยปbela gardaยซ, ยปplava gardaยซ. Takลกna nenatanฤnost je za zakon neprimerna.
    6) Predlog zakona namerno puลกฤa v 2. ฤlenu nemajhno mero arbitrarnosti z dikcijo: ยปuporablja pozdrave, himne oziroma pesmi, zastave [โ€ฆ] ki so znaฤilni za [โ€ฆ]ยซ. Kaj pomeni, ยปki so znaฤilni zaยซ? Kdo bo doloฤal, ali je neki pozdrav, neka pesem znaฤilna za to ali ono protirevolucionarno skupino, ki jih s tem zakonom ลพelijo preganjati?
    7) Stvarno povsem neutemeljena je inkriminacija Vojske Kraljevine Jugoslavije in njene uvrstitve med kolaborantske organizacije. Po mednarodnem vojnem pravu je legalno delovala pod poveljstvom kraljeve vlade v izgnanstvu in kot taka je bila zakonita vojaลกka enota.
    8) ล tudija prof. Dietra Blumenwitza Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941โ€“1946) navaja, da je bil nastanek Prostovoljne protikomunistiฤne milice (Vaลกke straลพe) in Slovenskega domobranstva upraviฤen na osnovi mednarodnega vojnega prava. Cilj delovanja teh organizacij je bila obramba pred komunistiฤnim revolucionarnim nasiljem. Predlog zakona ne upoลกteva veฤ odloฤilnih zgodovinskih dejstev. Najprej dejstva, da je na ozemlju danaลกnje Republike Slovenije potekala drลพavljanska vojna v pogojih okupacije. Drugiฤ, ne upoลกteva dejstva, da s strani Komunistiฤne partije organiziran odpor proti okupatorju ni imel legitimnega glavnega cilja, ker je ลพelel โ€“ in uspel โ€“ po vojni vzpostaviti komunistiฤni totalitarni sistem, ki ga tudi po razlagi Ustavnega sodiลกฤa RS ni mogoฤe ลกteti za svobodno, pluralno in demokratiฤno ureditev. Tretjiฤ, komunistiฤni totalitarni sistem je med Slovenci povzroฤil najveฤje ลกtevilo ฤloveลกkih ลพrtev in trajal najdlje ฤasa od vseh treh totalitarizmov.
    9) Predlog zakona je ideoloลกko arbitraren, nima enakih meril za krลกitve ฤlovekovih pravic in posredno poveliฤuje komunistiฤno ideologijo in reลพim prav s tem, da komunistiฤne partije ne uvrsti na poimenski seznam totalitarnih organizacij.
    10) Obstaja utemeljen sum, da bodo pravne konsekvence tega zakona omogoฤile poseganje v vsebino pietetnih spominskih slovesnosti za ลพrtve pobojev, kar bo sproลพilo nove napetosti v slovenski druลพbi in sodne spore.

Pravni argumenti so pomembni, kajti njihov resniฤni predmet je praviฤnost. Toda obstaja ลกe neki globlji vidik, ki se ga pravna govorica ลกe ni dotaknila. Pravi cilj, udarna konica tega zakona je de facto kriminalizacija slovenskega narodnega odpora proti komunistiฤni revoluciji. Naslednikom komunistov ni bilo dovolj, da so njihovi politiฤni predniki Slovence vse od leta 1942 napadali na domovih, muฤili, ubijali; ni bilo dovolj, da so njihove grobove razdejali, oskrunili, grobiลกฤa prikrili in nadzirali; ni bilo dovolj, da so pobite kot osebe ลกe drugiฤ ubijali z goro klevet; ni bilo dovolj, da so njihovim vdovam in otrokom uniฤevali ลพivljenje z raznovrstnim zatiranjem ali jih pregnali v tujino.
Vse to je bilo premalo. Zdaj, ko se postopoma in trudoma nakazuje, da bi drลพava Slovenija naposled vendarle morala pokopati ลพrtve iz Koฤevskega Roga; zdaj, ko so se oglasili razloฤni glasovi, da mora biti pokop ลพrtev povezan s povrnitvijo njihovega dobrega imena; zdaj, ko bi pokop izmuฤenih kosti pokojnih lahko postal trenutek slovenskega miru in resnice; zdaj hoฤejo ponosni nasledniki komunistov imeti v rokah zakon, s katerim bodo javnosti povedali: Prav, ฤe v zakonu o javnem redu in miru (!) piลกe, da so to bili kolaboranti, ki so sodelovali pri okupaciji ozemlja Slovenije, potem jih lahko mirno pokopljete โ€ฆ
To je resniฤen upor besnila proti slovenski resniฤnosti. In vsakrลกna spravna prizadevanja, naj jih razumemo tako ali drugaฤe, so s tem izniฤena.


Svojci pobitih in drugi, ki ohranjajo ลพrtve komunizma v spominu, morajo ponovno premisliti, kako ravnati v prihodnje. Na to, kar se je pojavilo s tem zakonskim predlogom, smo v Zavezi opozarjali veฤ let: nezanimanje, ignoranca in povrลกinskost so sploลกno mentaliteto Slovencev ลพe moฤno preoblikovali, posledice so vidne.
In vendar.
ฤŒloveka, ki je notranje svoboden, tudi nova in nova razoฤaranja ne morejo upogniti. ฤŒlovek, ki ima notranjo svobodo, jo ima zato, ker je prost zmote, je prost zla in sovraลกtva. Svobodo ima, ker goji notranje ลพivljenje in zato ve nekaj o tem, kdo je in kam je namenjen.
Svoboden ฤlovek ลพivi ลพivljenje, ki je smiselno. Njegovo ลพivljenje je smiselno zato, ker sledi temu, kar je res in prav. Na ta naฤin izpolnjuje tisto edino in resniฤno dobro, ki je dano prav njemu in samo njemu; dano mu je kot njegova velika moลพnost. Vztrajanje na poti tega, kar je res in prav, je uresniฤevanje dobrote ลพivljenja.
Zato je tako pomembno, da se spominjamo naลกih muฤenih, pobitih, zatiranih: oni sami in njihova stvar in njihovo trpljenje so vredni spomina; toda ob tem spominjanju v sebi utrjujemo tisto srediลกฤe, v katerem vemo, kaj je res in prav; krepimo v sebi tisto jedro, v katerem si bistrimo ฤut za resnico, za pravico; za to, kaj je ฤloveku primerno, kaj je po ฤlovekovi resniฤni meri.
Vse to je pomembno, res pomembno, kadar pridejo razoฤaranja in poniลพanja. In treba je vedeti tudi, da v dolgi noฤi ne vemo, kako daleฤ je jutro. Morda je daleฤ, morda je blizu.

Prizadevajmo si za narod svetnikov

Spoลกtovani!

Neลกteta krลกฤanska znamenja in kapele nam priฤajo o veri naลกih prednikov – o njihovi ljubezni do Boga in Cerkve. Priฤajo nam o tem kako je katoliลกka vera globoko preลพela vso slovensko bit. Mnogi govori in reki se naslanjajo na krลกฤansko izroฤilo. Mnogi doseลพki naลกega naroda so povezani s krลกฤanstvom: Briลพinski spomeniki, ki so najstarejลกi znani ohranjeni zapisi v slovenลกฤini in najstarejลกi latiniฤni zapis v katerem koli slovanskem jeziku; prva slovenska knjiga, prevod Svetega pisma, opismejevanje naroda in ลกiroka dejavnost Mohorjeve druลพbe, ki je preko knjig povezovala Slovence po svetu. Naลกa domovina pa ni posejana le s krลกฤanskimi znamenji in kapelami, ampak tudi z zamolฤanimi in prikritimi kraji, kjer je bila prelita kri muฤencev in kjer ลกe leลพijo njihovi posmrtni ostanki. Muฤencev, ki so izpriฤali to ljubezen do konca – s svojim ลพivljenjem. Danes smo zbrani v Koฤevskem Rogu, na enem od veฤ kot sedemsto komunistiฤnih povojnih moriลกฤ, ki teลพijo naลกo domovino Slovenijo. To so kraji sovraลกtva, trpljenja in smrti – a so tudi kraji ljubezni, odpuลกฤanja, boลพje milosti in luฤi.

ยปV ฤasu najveฤje stiske in najteลพjih preizkuลกenjยซ (list Slovenska zaveza ลกt. 1, 1942), ko se je naลก narod boril za preลพivetje, in v nasprotju z navodili Kominterne, je komunistiฤna partija Slovenije priฤela revolucijo na Slovenskem. Po skoraj dveh letih sodelovanja komunistov z nacisti, vse od podpisa pakta Ribentropp-Molotov do napada Nemฤije na Sovjetsko zvezo, so komunisti opustili retoriko proti-imperialistiฤnega boja in privzeli masko in taktiko osvobodilne fronte. Z retoriko osvobajanja so slepili mnoge, ki so verjeli da se bojujejo proti okupatorju, ob tem pa uvedli krvavo revolucijo, katere namen je bil vzpostavitev komunistiฤnega reลพima in tudi sprememba znaฤaja slovenskega naroda. Z izvedbo niso odlaลกali. VOS-ove trojke likvidatorjev so naฤrtno priฤele pobijati vodilne in javne osebnosti. Ubili so Fanouลกa Emmerja, ki je snoval Slovensko narodno gibanje, ilegalno, demokratiฤno odporniลกko gibanje proti okupatorju (ยปPolitiฤni umor Fanouลกa Emmerjaยซ, Revija Zaveza ลกt. 66). Ubili so Franca ลฝupca in Jaroslava Kiklja, ki sta si prizadevala ohraniti delovanje slovenske univerze v Ljubljani v ฤasu italijanske okupacije (ยปJaroslav Kikelj โ€“ tarฤa komunistiฤnega atentataยซ, Druลพina, 2022). Ubili so Iva Perลกuha in Fortunata Majdiฤa iz Slovenske legije, prve skupine, ki se je ilegalno organizirala za boj proti okupatorju. Ubili so dr. Lamberta Ehrlicha, ki je predlagal samostojno drลพavo Slovenijo, ki naj bi postala prava ล vica Vzhodne Evrope (ยปLambert Ehrlichยซ, e-enciklopedija slovenske osamosvojitve, drลพavnosti in ustavnosti). Umorili so bana Marka Natlaฤena, ki je bil dal pred okupacijo uniฤiti vse zapise zaupnega znaฤaja glede komunistov, da bi komuniste obvaroval pred faลกisti, saj je upal, da se bodo borili za slovenski narod (ยปPismo neznanemu prijateljuยซ, Revija Zaveza ลกt. 35). Ubili so mnogo ljudi. Umori nad tisoฤ vplivnih Slovencev pa se niso konฤali z umorom telesa. ลฝrtvam so odvzeli tudi dobro ime, ko so ลกirili laลพne govorice. Nekaterim so tudi oskrunili ali onemogoฤili grobove – da ลกe danes ne vemo kje ฤakajo na vstajenje. Vendar se morija ni konฤala z vojno: maliku revolucije so ลพrtvovali ลกe na tisoฤe Slovencev, ki so jih pomorili po koncu vojne ลกirom Slovenije. Za mnoge izmed teh, katerih moriลกฤa so znana, ลกe ni moลพen dostojen pokop, kljub demokratiฤni ureditvi Republike Slovenije.

A ob teh boleฤih dogodkih velja pozornost usmeriti na Kristusovo svarilo: naj se ne bojimo tistih, ki so sposobni ubiti telo – ampak tistih, ki morijo duลกo. Komunistiฤna partija je naฤrtno delala na obeh podroฤjih: morila je telo in duลกo. Vztrajno je poskuลกala lomiti hrbtenice Slovencev, da bi res postal narod hlapcev partije. Da bi izginil lesk iz oฤi slovenskega svobodnjaka. Da bi izginila vsaka sled boลพjega in svetega v naลกem narodu. Sveto ni bilo veฤ ลพivljenje. Sveta ni bila veฤ druลพina. Nova druลพba ni bila veฤ

pojmovana kot obฤestvo. Svojo veljavo sta izgubili tudi strokovnost in pravni red – veljala je le arbitrarna in menjajoฤa se volja partije. Izvajali so vse mogoฤe odtenke nasilja. Vlili so teror in nezaupanje, ki je prodrlo do najoลพjih ฤlanov druลพine. Mnogi so za desetletja molฤali o doลพivetih strahotah srpa, ki je ลพel ลพivljenja, in kladiva, ki je uklenil narod v okove totalitarizma.

Povojni poboji so se dogajali skoraj stoletje po izidu okroลพnice Qui Pluribus Papeลพa Pija IX, ki je strogo obsodil komunizem – ยปtisto zloglasno doktrino […], ki je popolnoma v nasprotju s samim naravnim pravom in ฤe bi bila enkrat sprejeta, bi popolnoma uniฤila zakone, lastnino in posesti vseh ljudi in celo druลพbo samoยซ (Qui Pluribus โ€“ ฤlen 16). Preroลกke besede so ลพe stoletje pred zaฤetkom komunistiฤnega reลพima na Slovenskem opozarjale na ta strup in kislino brezboลพnega izvora, ki je razkrajala in ลกe razkraja druลพbeno tkivo. Cerkev je po okroลพnici Qui Pluribus iz leta 1846 veฤkrat obsodila komunizem in kazala na ลกkodo, ki jo vnaลกa v svet. Papeลพ Pij XI je v okroลพnici Divini Redemptoris leta 1937 opozoril, kako si komunizem prizadeva ยปrazgraditi krลกฤansko civilizacijo, da ta revolucija po svoji ลกirini in nasilju presega vsa dotedanja preganjanja Cerkve in grozi ljudstvom ลกirom sveta, da zapadejo v barbarstvo, hujลกe od tistega, ki je zatiralo veฤji del sveta ob prihodu Odreลกenikaยซ (Divini Redemptoris โ€“ ฤlen 2). Po besedah tedanjega papeลพa, so bili prviฤ priฤe hladno naฤrtovanemu spopadu med ฤlovekom in vsem, kar je boลพjega. Krลกฤansko civilizacijo ljubezni in ลพivljenja naj bi zamenjala civilizacija sovraลกtva in smrti. Novega ฤloveka, ki po Kristusovi odreลกilni daritvi in s pomoฤjo boลพje milosti sodeluje v skladu z originalno boลพjo zamislijo, naj bi zamenjal novi komunistiฤni ฤlovek, ki svojo poklicanost in danost zanika. Tako greลกi v svojem bistvu, ko sodelovanje s Stvarnikom podreja imanentnemu idealu in prijateljstvo z Bogom zamenja za suลพnost maliku.

ล kof Gregorij Roลพman se je nevarnosti komunizma dobro zavedal. Leta 1948 se je v Clevelandu takole spominjal svojih odloฤitev in delovanja: ยปKakor ni bilo nobene nevarnosti, da bi se ljudje navzeli nacizma in faลกizma, tako je v partizanstvu najveฤja nevarnost bila prav v tem, da se ljudje v tako imenovanem osvobodilnem gibanju navzamejo komunizma. Narodu ni moglo biti jasno, kakลกno gorje pripravljajo komunisti, narod si ni mogel misliti, da bi kdo brezvestno izrabil osvobodilno gibanje za kaj drugega kot resniฤno osvobojenjeยซ (Ameriลกka domovina, str. 2., 29. julij 1948). Zato je svaril in naroฤal duลกnim pastirjem, naj odloฤno, brez ozira na teลพave in nevarnosti, opozarjajo ljudi na komunizem. V svetem letu 1950 je ลกkof Gregorij Roลพman na praznik Kristusa Kralja obiskal Kalistove katakombe in se spominjal obiska iz leta 1938: ยปลฝivo sem se spomnil zadnje svoje maลกe pri istem oltarju v poletju 1938. Tedaj je stala okrog oltarja ฤetica mladih apostolov, ฤlanov dijaลกke Katoliลกke akcije. Tistih fantov ni veฤ mnogo pri ลพivljenju. Ob komunistiฤni revoluciji so bili pomorjeni, ostali so zvesti do smrti. Danes imamo tudi katoliลกki Slovenci svoje โ€˜katakombeโ€™, kjer poฤivajo izmuฤene in strte kosti tisoฤev, ki so bili muฤeni in pobiti predvsem zavoljo tega, ker niso hoteli sluลพiti brezboลพnim silam. Kraลกke jame na Koฤevskem, zapuลกฤeni jaลกki hudojamskih in hrastniลกkih premogovnikov, protitankovski jarki teharski in ลกe mnogokje so naลกe katakombe. Niso vsi, katerih kosti v teh jamah trohne, verski muฤenci v cerkvenem smislu, a mnogi med njimi so [โ€ฆ]. Kakor nekoฤ iz rimskih tako bo zaลพarel tudi iz naลกih katakomb svetel, svetel ลพarek bodoฤih boลพjih zmag. Christus vincit.ยซ (ล kof Roลพman III, str. 557, Jakob Kolariฤ, 1977).

Komunistiฤni reลพim kljub svoji sprevrลพenosti ni uspel predrugaฤiti in zlomiti vsega. Generacija, ki je trpela in se branila pred komunistiฤno revolucijo, je tudi doลพivela

propad reลพima in nastanek samostojne drลพave Slovenije. Kot Mojzes so ugledali obljubljeno deลพelo. Osamosvojitev je uspela ob naporu Slovencev v Sloveniji in po svetu: tistih, ki so pretrpeli leta suลพenjstva v reลพimu in tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti vse in so zaลพiveli v tujini. Tudi vseh, ki osamosvojitve niso doลพiveli, a so v srcu Slovenijo nosili do konca. Teh, ki so se vrnili, in onih, ki so zaspali na tujih tleh.

Pod rodno streho lastovka

se vsako leto vrne,

a mene tuja zemljica

za vekomaj zagrne.

Na kriลพ nagrobni v tih spomin

takole mi zapiลกi:

Tu sredi pampe ลพalostne

naลก dedek dotrpel je,

do zadnjega, do zadnjega

po domu hrepenel jeโ€ฆ

(ยปDed se poslavljaยซ โ€“ Mirko Kunฤiฤ)

Obljubljena deลพela pa ni bila le doseลพen cilj, ampak je novo izhodiลกฤe in naloga.

Iz preteklosti, ki je zakoreninjena v boleฤini

izhajamo

Za seboj puลกฤamo noฤi groze in strahu

prehajamo

V dan, ki je ฤudovito jasen

vstajamo

Prinaลกajoฤ izroฤila in darove naลกih prednikov,

Mi smo sanje in upanje naลกih predhodnikov.

Izhajamo

Prehajamo

Vstajamo.

(Prirejeno po ยปStill I Riseยซ โ€“ Maya Angelou)

Razpad komunistiฤnega reลพima je hkrati pomenil razplod komunistiฤne zmote, ki v mnogih oblikah ลกe danes razkraja druลพbo. Filozof dr. Milan Komar je razplod marksizma povzel v dvanajstih toฤkah (ยปRazpad in razplod marksizmaยซ, dr. Milan Komar, 1991), med njimi so (i) nezanimanje za objektivno resnico, (ii) pomankanje smisla za naravni red, saj kjer ni resnice ni morale, (iii) prvenstvo prakse, saj kjer ni naravnega reda kontemplacija ni potrebna in vredno je le ฤloveลกko delo, ter (iv) zaton dostojanstva ฤloveลกke osebe, vpraลกanja identitete in kvalitete.

Ljubezen do Boga in naroda med drugim terja odgovor na vpraลกanje, kako obnoviti vse, kar je bilo izbrisano, poruลกeno in pokvarjeno. ยปIลกฤite najprej Boลพje kraljestvo in njegovo praviฤnost in vse to vam bo navrลพeno.ยซ (Mt 6, 33). Saj Bog ยปnalomljenega trsta ne bo zlomil in tleฤega stenja ne ugasil, zvesto bo delil pravico.ยซ (Iz. 42, 3) In nam zagotavlja: ยปGlej, vse delam novo!ยซ (Raz. 21, 5).

Pred komunistiฤnim zavzetjem Rusije nam je Bog poslal angele in njegovo Mater Marijo, ki so se prikazali pastirฤkom v Fatimi. Proลกnja spreobrnjenja, molitve, pokore, zadoลกฤevanja za naลกe grehe in grehe sveta, posvetitve Brezmadeลพni za mir na svetu je veljala tedaj in velja tudi danes. Velja tudi Marijina obljuba, katere izpolnitev ลกe ฤakamo: spreobrnjenje Rusije in obdobje miru na svetu (ยปSporoฤilo iz Fatimeยซ, 2000).

ยปDanaลกnji svet za svojo reลกitev [โ€ฆ] potrebuje predvsem delavnih svetnikov,ยซ je v svojem nagovoru ฤlanom Marijine kongregacije poloลพil na srce bl. Lojze Grozde (ยปNagovor ฤlanom Marijine kongregacije na dan Brezmadeลพneยซ, Lojze Grozde, 8. decembra 1942). Brezboลกtvu se lahko zoprstavimo samo s svetostjo. Kdo so svetniki? Navadni ljudje, ki si vsak dan prizadevajo slediti Bogu oz. ลพiveti resnicoljubno in razdajajoฤ se iz ljubezni do Boga in drugih. Bog je Ljubezen, Resnica in ลฝivljenje. Vse kar se oddalji od Njega, ne bo imelo teh atributov in bo vodilo v Sovraลกtvo, Laลพ in Smrt. Zato si prizadevajmo za Ljubezen, Resnico in ลฝivljenje.

Ob zakljuฤku okroลพnice Divini Redemptoris, nas Papeลพ Pij XI prosi, da se zoprstavimo brezboลกtvu z ljubeznijo โ€“ peฤatom Kristusovih uฤencev -, ki se kaลพe v potrpeลพljivosti in prijaznosti, ki dobrohotno opozarja in popravlja tiste, ki se oddaljijo od boลพjih zapovedi – poti resnice in pravice -, ob tem pa se izogiba vsakega pokroviteljstva. Vabi nas, da opravljamo telesna in duลกevna dela usmiljenja (Divini Redemptoris โ€“ ฤleni 46-48, 59, 62, 70). Pomagaj nam Bog, da to udejanjimo: mrliฤe pokopavati, ลพalostne tolaลพiti, ลพaljivcem od srca odpustiti, greลกnike svariti, za ลพive in mrtve Boga prositi. Iz ljubezni ลกiriti Kristusov nauk odreลกenja: da ga vsi spoznajo in vzljubijo. Iz iste ljubezni pa ลกe bolj goreฤe negovati odnos do vsega, kar je slovenskega: ฤloveka, jezika, kulture, naroda in zemlje.

Ni ljubezni brez resnice: na tem svetem kraju prosimo Boga moฤi in pomoฤi, da bomo hoteli videti in znali povedati kaj se je zgodilo. Da bomo priฤali za resnico. Da bomo prenesli svetli zgled naลกih muฤencev bodoฤim rodovom. Predvsem pa, da nas trenutek smrti najde pripravljene, tako kot so bili oni: z izpraลกano vestjo, z roลพnim vencem v roki, z molitvijo na ustih, v stanju posveฤujoฤe milosti, odpuลกฤajoฤ vsakrลกno krivico. Verujemo v obฤestvo svetnikov: na tem svetem prostoru niso samo posmrtni ostanki muฤencev โ€“ muฤenci sami so ลพivo navzoฤi kot del poveliฤane Cerkve, ki nas spremlja in se z nami bori, da doseลพemo nebesa. Slovenski muฤenci, prosite za nas!

Bog je ลฝivljenje. Kjer sta kladivo in srp kosila smrt, je ostala praznina. Ne le tiste generacije, ampak vseh bodoฤih rodov – moลพnih potomcev, ki jih ni in jih nikdar ne bo. Lahko pa se borimo za ลพivljenje danaลกnje generacije in za bodoฤe slovenske rodove – s kulturo ลพivljenja. Da bi se veselili otrok. Da bi si ลพeleli druลพbe mladih in starih. Da bi vsakdo, ki je spoฤet bil rojen, in vsakdo, ki je rojen, umrl naravne smrti. Da bi nam ne bilo vseeno za dogajanja v naลกi druลพbi, saj, po besedah dr. Komarja, ยปz nezanimanjem potuje smrt incognitoยซ. Kliฤimo Svetemu duhu, Duhu ลพivljenja: kar je sรบho, spet zalij in ozdrรกvi rane vse!

Slovenski narod se lahko ponaลกa z mnogimi doseลพki. Vendar je najbolj dragoceni ลพrtev tisoฤih priฤevalcev za vero. Ko je priลกla ura ลพrtve, so krotko sprejeli kelih in palmo muฤeniลกtva, umirajoฤ z molitvijo na ustih. Pridruลพili so se Kristusu na Kalvariji. Umorjeno je bilo njihovo telo, a odreลกena duลกa, ki ฤaka na dan vstajenja – ko bo v poveliฤanem telesu zablestela v vsej boลพji slavi.

Kako obnoviti vse, kar je bilo izbrisano, poruลกeno in pokvarjeno?

ยปV mislih – jasnost,

v naฤrtih – zahtevnost,

v dejanjih – kakovost,

v skupnosti – vzajemnost,

v vsem – odgovornost,

v duลกah – svetost!ยซ

(Govor na zakljuฤnem zborovanju II. katoliลกkega shoda Slovencev v Argentini. Dr. Marko Kremลพar. 1987.)

Prizadevajmo si za svetost โ€“ za narod svetnikov โ€“ z molitvijo in zavestjo, da je naลกa moฤ v Gospodu, ki je ustvaril nebo in zemljo.

Koฤevski Rog, sobota, 1. junija 2024

Negujemo spomin, ki nas kliฤe v resnico in ลพivljenje

Rad bi spregovoril o mojemu dedku, ki ga kliฤemo oฤka Frenk. Po zaฤetku vojne je bil mobiliziran v nemลกko vojsko in brลพ, ko je mogel, je od tam dezertiral. Odลกel je v gozd, k partizanom, a je od tega, kar je videl, ponovno dezertiral. Pridruลพil se je domobrancem, s katerimi je bil po koncu vojne, po izdajstvu angleลกke vojske, vrnjen v Slovenijo, ki jo je ลพe okupirala komunistiฤna totalitarna oblast. Izkuลกnje so mu povedale, da je zapisan gotovi smrti in je zato s prijateljem tvegal pobeg iz zastraลพene kolone. Tako se je reลกil smrti v enem izmed slovenskih moriลกฤ, ki teลพijo slovensko zemljo. Oฤka Frenk je po reลกitvi โ€“ po mnogih letih, a vendar mnogo prezgodaj – umrl v svobodi tuje deลพele. Bil je pokopan in njegov grob je med nami do danaลกnjega dne. A kje so grobovi drugih moลพ in fantov, brezpravno ubitih v imenu revolucije med in po vojni? Teh grobov ni, veฤinoma so ostali na moriลกฤih ลกirom naลกe domovine. Draga Slovenija, zakaj ne pokopljeลก svojih otrok?
Rad bi spregovoril tudi o (stari) teti Ivani, ki je po vojni ostala v t.i. svobodi. Pred leti mi je razlagala, kako je trpela pod komunizmom. Kriviฤnost in nasilje ลพenskega zapora v Brestanici presegata domiลกljijo nas, otrok blaginje. Popis njenega trpljenja je zelo podoben tistemu, ki ga je dobro opisala Angela Vode, ki je bila pravnomoฤno rehabilitirana. A kje so nevladne organizacije, ki se zavzemajo za pravice ลพensk in pogosto kliฤejo po reparacijah? Draga Slovenija, zakaj so nekatere ลพenske drugorazredne?
Rad bi spregovoril tudi o otrocih in vnukih povojnega ฤasa. Titoistiฤni propagandni stroj je poskrbel, da mnogi, predvsem mestni sovrstniki menijo, da smo ลพiveli v razmeroma lepo urejeni drลพavi. Pravijo, ยปImeli smo visoko kulturo, industrijo, olimpijske igre, vrhunske znanstvenike, predvsem pa smo bili enakopravniยซ. Ali res? Ko sem se pred komaj 10 leti preselil v vaลกko okolje in se pogovarjal z eno od novih sosed, mi je hitro priznala: ยปVeste, v socializmu smo bili zatirani. Medtem ko so tisti s partijsko knjiลพico imeli dopust in vikende, smo mi delali za preลพivetje.ยซ Vsi so bili enakopravni, a eni so bili bolj enakopravni od drugih. Komunistiฤna osvoboditev je bila tako dobra, da smo se morali ลกe enkrat osamosvojiti โ€“ zakaj ta logiฤni preskok predstavlja salto mortale za najvidnejลกe intelektualce naลกega prostora? Draga Slovenija, zakaj si pozabila, ฤemu si se osamosvojila?
Danes smo se tu zbrali zaradi Spomina. To ni beลพen spomin, ki se skupaj z ยปmagdalenicoยซ raztopi v prijetnem kramljanju o dogodkih, za katere smo menili, da smo jih ลพe pozabili. Nasprotno, ta spomin je osnovni gradnik ฤloveลกkega bivanja, ki preteklost in prihodnost povezuje v neloฤljivo celoto. Spomin, ki je kompas posameznika in druลพbe, ter temelj civilizacije. Spominjati se pomeni vedeti, kaj se je zgodilo, zato, da vemo, kdo smo โ€“ in kam gremo.
ฤŒeprav pieteten, namen spomina ni objokovanje njih, ki so svoje boje dobojevali in je njihov tek dokonฤan. Je spomin, ki nas kliฤe v resnico in ลพivljenje. Pravi spomin ima svoj poฤitek samo v resnici, in samo resnica je tista, ki osvobaja. Tega spomina pa nam nihฤe ne more vzeti.
Iz tega spomina v Novi Slovenski zavezi kliฤemo slovenski drลพavi: naj izda mrliลกke liste; naj obsodi nasilje revolucije; in naj pokoplje svoje hฤere in sinove.

(Ljubljana, predveฤer ukinjenega dneva spomina na ลพrtve komunistiฤnega nasilja, 16. maj 2024)

Apel Republiki Sloveniji

0

Apel Republiki Sloveniji smo sestavili ob misli na naลกe pobite in ob bliลพajoฤem se, uradno ukinjenem dnevu spomina na ลพrtve komunizma. Podpisali smo ga ลกtirje organizatorji lanske slovesnosti 16. maja in ga poslali v Drลพavni zbor, Komisiji za peticije in ฤlovekove pravice. Predsednik komisije g. Joลพe Tanko je sklical sejo te komisije, ki bo obravnavala naลก apel v Drลพavnem zboru dne 10. maja ob 14h.

Tudi letos bo Nova Slovenska zaveza soorganizirala slovesnost na predveฤer ukinjenega dneva spomina: 16. maja 2024 ob 21h na Trgu republike. ลฝe zdaj vas vabimo na to spominsko sreฤanje.


Apel Republiki Sloveniji
Drลพavni zbor
Komisija za peticije, ฤlovekove pravice in enake moลพnosti
ล ubiฤeva 4
SI-1000 Ljubljana


Spoลกtovani!
Podpisani predstavniki ลกtirih civilnih gibanj ugotavljamo, da Vlada RS po lanski ukinitvi
narodnega dneva spomina na ลพrtve komunizma 17. maja ni naredila niฤesar, s ฤimer bi to
obลพalovanja vredno odloฤitev popravila in zagotovila ลพrtvam dostojen javni spomin.
Zato bomo tudi letos organizirali 16. maja ob 21h na Trgu republike v Ljubljani
spominsko sveฤanost, namenjeno pietetnemu spominu na ลพrtve komunizma in revolucije. S
tem ลพelimo tudi opozoriti slovensko javnost, da Vlada RS s takลกnim ravnanjem izraลพa
poniลพevalen odnos do muฤenih in pobitih ลพrtev komunizma. Opozoriti moramo javnost, da
je to ne le ลพaljivo do prizadetih svojcev v domovini, zamejstvu in po svetu, marveฤ
predvsem druลพbeno razdiralno in nevarno, saj s tem Vlada RS omalovaลพuje ลพrtve zloฤinov
in posredno relativizira zloฤine nad njimi.
Do zloฤina ni moลพno biti nevtralen: ฤe ga ne zavraฤamo, mu s tem tiho ali izrecno
pritrjujemo.
Zato drลพavljani Slovenije, zbrani v ลกtirih civilnih gibanjih, ob ukinjenem narodnem
dnevu spomina na ลพrtve komunizma prosimo Komisijo za peticije, ฤlovekove pravice in
enake moลพnosti v Drลพavnem zboru, naj ob spoลกtovanju trpljenja in kriviฤne smrti teh ลพrtev v
okviru svojih pristojnosti skliฤe posebno sejo in z njo spodbudi Vlado in Drลพavni zbor RS,

  • da Vlada izda mrliลกke listine za vse ลพrtve komunizma, jih s tem vkljuฤi v uradne
    evidence Republike Slovenije, kjer jih zdaj ni in drลพava za te ลพrtve uradno ne ve, ter
    jim s tem izrazi osnovno dostojanstvo ฤloveลกkih oseb in ฤlanov slovenskega
    narodnega obฤestva; Vlada naj objavi javno evidenco ลพrtev komunistiฤnega nasilja;
  • da Drลพavni zbor sprejme ustrezno izjavo z zakonsko moฤjo, s katero bo zloฤine
    komunizma obsodil kot zavrลพne, jih izloฤil iz polja sprejemljivega, ลพrtve pa
    rehabilitiral kot nedolลพne ter jim povrnil dobro ime;
  • da Vlada poskrbi za pieteten pokop ekshumiranih slovenskih in romskih ลพrtev
    komunistiฤne revolucije v Ljubljani na ลฝalah ali na Orlovem vrhu, kar naj bo
    dopolnilo k poprejลกnjemu sprejetju pokojnih v slovensko narodno obฤestvo.
    .

Pravno dolลพnost, da to stori, nalaga Republiki Sloveniji mdr. ยปZakon o ratifikaciji
Mednarodne konvencije o zaลกฤiti vseh oseb pred prisilnim izginotjemยซ (MKZVOPI), ki je v
veljavo stopil 20. 11. 2021. V pravnem jeziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok
prisilnega izginotja tisoฤev oseb, kar konvencija definira kot zloฤin, ki ga mora drลพava
raziskati ter podati o njem uradno poroฤilo. ลฝrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do
moralnega zadoลกฤenja: drลพava mora poskrbeti za njihovo ยป(b) rehabilitacijo; (c) zadoลกฤenje,
kar vkljuฤuje tudi vrnitev dostojanstva in ugledaยซ (24. ฤlen).
Hkrati naj Vlada RS poda jasen odgovor na vpraลกanja, ki jih je Sloveniji poslal Odbor za
peticije Evropskega parlamenta ob sprejetju peticije prof. Mitje Ferenca.
Apeliramo in prosimo, naj Vlada misli na vse Slovence in naj ustavi uniฤujoฤe drsenje v
toleriranje zloฤina

dr. Matija Ogrin, Nova Slovenska zaveza
Romana Bider, Vseposvojitev
Vlasta Doleลพal Rus, Prebudimo Slovenijo
zasl. prof. dr. Janez Juhant, Zdruลพeni ob lipi sprave
Ljubljana, 23. april 2024

Spominske slovesnosti v letu 2024

0

Ljubljana โ€“ Trg republike
V ฤetrtek, 16. maja, na predveฤer lani ukinjenega Nacionalnega dneva spomina na
ลพrtve komunistiฤnega nasilja, se bomo zbrali ob 21. uri na spominski slovesnosti na
Trgu republike.

Vetrinj
V soboto, 18. maja, bo romanje na avstrijsko Koroลกko, na katerem nas bo vodil
mag. Jurij Pavel Emerลกiฤ. V vetrinjski cerkvi bo ob 10. uri sv. maลกa, ki jo bo daroval
dr. Andrej Pozniฤ. Po maลกi si bomo ogledali kraje, ki veljajo za zibelko slovenstva,
na koncu pa se ลกe vzpeli na ล talensko goro. Odhod iz Ljubljane bo ob 7.30, in sicer
iz ล entvida spred ลกkofovih zavodov.

Koฤevski Rog
V soboto, 1. junija, bo obletna spominska slovesnost ob 11. uri ob breznu pod
Krenom. Avtobusi odpeljejo iz Ljubljane ob 8.30 s parkiriลกฤa Tivoli. Prijave za
avtobusni prevoz bomo zakljuฤili teden dni pred slovesnostjo, ker je teลพko
zagotoviti avtobuse v zadnjem trenutku.

Jame pri Grgarju in v Trnovskem gozdu
V soboto, 8. junija, bomo obiskali tri brezna na Primorskem, nedaleฤ od Nove
Gorice: Podgomilo nad Grgarjem, Cvetreลพ pri Voglarjih in Zalesniko pri Trnovem.
Tam so ลพe v prvi polovici maja pobijali primorske domobrance, ki so jih zajeli na
tistem obmoฤju, predvsem pa italijanske, slovenske in nemลกke civiliste in vojake, ki
so jih pripeljali iz Gorice. Na koncu se bomo podali ลกe v samo Gorico (Italija).

Stari Hrastnik
V nedeljo, 16. junija, bo obletna spominska slovesnost ob 16. uri na grobiลกฤu Stari
Hrastnik. Avtobus bo odpeljal iz Ljubljane ob 13.30 s parkiriลกฤa Tivoli.

ล entjoลกt
V nedeljo, 23. junija bo obletna spominska slovesnost ob 10. uri v ล entjoลกtu.
Avtobus bo odpeljal iz Ljubljane ob 8.30 s parkiriลกฤa Tivoli.

Borovnica
V nedeljo, 14. julija, ob 10. uri bo v spomin na ลพrtve komunizma sveta maลกa, po
njej pa bo spominska slovesnost.

Svete Viลกarje
Romanje treh Slovenij na svete Viลกarje bo v nedeljo, 4. avgusta. Program se zaฤne s
predavanjem ob 10.30, nadaljuje se s sv. maลกo ob 12. uri, potem pa sledi ลกe kratek
kulturni program. Prevoz organizira turistiฤna agencija Trud.

Rovte
V nedeljo, 25. avgusta, bo ob 15. uri sv. maลกa, po njej pa spominska slovesnost.
Odhod avtobusa iz Ljubljane bo ob 13.30. Vstopne postaje bodo ลกe na Vrhniki, v
Logatcu oz. drugih krajih ob poti.

Vranje Peฤine
V nedeljo, 1. septembra, bo ob 10. uri spominska slovesnost s sveto maลกo na
Vranjih Peฤinah pri Zaplani.

Ferdreng โ€“ Podlesje
Slovesnost s sveto maลกo v spomin na zaprte ลพene in dekleta v povojnem ลพenskem
koncentracijskem taboriลกฤu bo v nedeljo, 8. septembra, ob 11. uri. V primeru deลพja
bo slovesnost v cerkvi v Mozlju.

Teharje
V nedeljo, 6. oktobra, bo ob 11. uri spominska slovesnost s sv. maลกo. Odhod
avtobusa iz Ljubljane bo ob 9. uri s parkiriลกฤa Tivoli.

Kucja dolina
V nedeljo, 20. oktobra, bo ob 15. uri slovesnost v spomin na povojne ลพrtve iz
taboriลกฤa v ล entvidu, pobite in pometane v Brezarjevo brezno, kasneje pa prekopane
v Kucjo dolino pri Podutiku.

ล kofja Loka
V sredo, 30. oktobra, bo ob 14.30 spominska slovesnost na pokopaliลกฤu Lipica.

Grahovo
V soboto, 23. novembra, ob 18. uri bo v grahovski cerkvi sveta maลกa in kratek
kulturni program v spomin na ลพrtve poลพiga domobranske postojanke leta 1943.

Prijave za avtobusne prevoze sprejemamo na telefonski ลกtevilki 01 425 15 37
vsak delavnik med 10. in 12. uro (sporoฤilo lahko pustite tudi na telefonski
tajnici izven tega ฤasa) ali na elektronski naslov info@zaveza.si. Pridrลพujemo si
pravico do morebitnih sprememb in dopolnitev. Priporoฤamo, da spremljate
tudi obvestila v tedniku Druลพina.

Ukrajina od igre prestolov do vojne za samostojnost

0

slika ALEล  MAVER Ukr โ€ฆ

slika

Figure 1. slika

ALEล  MAVER
Ukrajina od igre prestolov do vojne za samostojnost
Celjska Mohorjeva druลพba
Mehka vezava, 280 strani
Mere: 140 x 210 mm
Cena: 25,00 EUR

Voลกฤilo

0

Dragi bralci Zaveze, โ€ฆ

Dragi bralci Zaveze,

voลกฤimo vam blagoslovljene boลพiฤne

praznike in vsega dobrega v prihajajoฤem

letu, obenem pa ลพelimo vse najboljลกe

tudi naลกi drลพavi ob dnevu samostojnosti!

Uredniลกtvo

Peggetz โ€“ 2. del

Tokratni posnetki so โ€ฆ

Tokratni posnetki so zbir fotografij z razliฤnih filmov, za katere je mogoฤe sklepati, da so bili posneti med 25. junijem in 9. avgustom 1945. Na fotografijah je namreฤ ลกe dobro viden leseni most, o katerem France Perniลกek v svoji knjigi Moj begunski dnevnik 1945โ€“1949 piลกe, da je 9. avgusta ยปโ€ฆ ponoฤi nastalo straลกno neurje. Drava izredno hitro in naglo naraลกฤa. V jutranjih urah ลพe pljuska ฤez most, okrog 9. ure je most odneslo. Zbogom ลพicanje onstran Drave! Tristach si bo oddahnil.ยซ Most je bil bliลพnjica do omenjene vasi. Njen ลพupnik je bil beguncem zelo naklonjen in je k temu spodbujal tudi svoje ลพupljane. Pri njem so v prvih mesecih begunstva dobili hrano in stanovanje tudi trije slovenski duhovniki: ลกkofijski kancler dr. Joลพe Jagodic, kranjski dekan Matija ล kerbec in dr. Rudolf Hanลพeliฤ. Pot do vasi Tristach je odslej vodila ฤez Lienz in je bila precej daljลกa. Mostu na tem mestu niso veฤ obnovili. Na posnetkih je nekaj ลพe znanih oseb, ki se bodo ob razliฤnih priloลพnostih pojavljale tudi v prihodnje, saj so si dneve in kraje begunstva skupaj delili ลพe od zaฤetka maja 1945 in kasneje do razselitve po svetu. Avtor vseh fotografij je Franc ล etina.

Vse fotografije v tej rubriki so, ฤe ni drugaฤe navedeno, iz fotografskega arhiva Rafaelove druลพbe. Prvo podatkovno opremo motivov, ki zadevajo povojna taboriลกฤa v Avstriji in jih je skoraj 20.000, sta z dolgoletnim delom prispevala zakonca Majda in Lojze Starman iz ล pitala.

Pogled na taboriลกฤe Peggetz.

Figure 1. Pogled na taboriลกฤe Peggetz.

[Page 133]

Reka Drava je tekla tik ob taboriลกฤu.

Figure 2. Reka Drava je tekla tik ob taboriลกฤu.
Most ฤez reko Dravo v smeri proti Tristachu.

Figure 3. Most ฤez reko Dravo v smeri proti Tristachu.

[Page 134]

Drevje okoli taboriลกฤa je bilo v veฤji posekano.

Figure 4. Drevje okoli taboriลกฤa je bilo v veฤji posekano.
Prostor na desnem bregu Drave, kjer je bilo posnetih veliko fotografij.

Figure 5. Prostor na desnem bregu Drave, kjer je bilo posnetih veliko fotografij.

[Page 135]

Fanika ล ebenik

Figure 6. Fanika ล ebenik
Albina Kozina

Figure 7. Albina Kozina

[Page 136]

Fanika ล ebenik in Cilka Peternel

Figure 8. Fanika ล ebenik in Cilka Peternel
Fanika ล ebenik in Albina Kozina

Figure 9. Fanika ล ebenik in Albina Kozina

[Page 137]

Prva in druga z desne Albina Kozina in Fanika ล ebenik.

Figure 10. Prva in druga z desne Albina Kozina in Fanika ล ebenik.
Cilka Peternel z neznano deklico.

Figure 11. Cilka Peternel z neznano deklico.

[Page 138]

Jelka Pretner iz Suhe pri ล kofji Loki.

Figure 12. Jelka Pretner iz Suhe pri ล kofji Loki.
Anton Pretner in hฤerka Jelka, p.d. Krlin, iz Suhe pri ล kofji Loki.

Figure 13. Anton Pretner in hฤerka Jelka, p.d. Krlin, iz Suhe pri ล kofji Loki.

[Page 139]

Rezka Boลพnar iz Trebnjega. Junija 1946 se je v taboriลกฤni kapeli poroฤila z Poldetom Zupanฤiฤem.

Figure 14. Rezka Boลพnar iz Trebnjega. Junija 1946 se je v taboriลกฤni kapeli poroฤila z Poldetom Zupanฤiฤem.
Dekleta z leve na desno so Neลพka Jerin, kuharica moravลกkega dekana Hafnerja Micka Podlogar, Lenฤka in Francka Jerin iz Prikrnice pri Moravฤah.

Figure 15. Dekleta z leve na desno so Neลพka Jerin, kuharica moravลกkega dekana Hafnerja Micka Podlogar, Lenฤka in Francka Jerin iz Prikrnice pri Moravฤah.

[Page 140]

Levo Pavla Kristanc.

Figure 16. Levo Pavla Kristanc.
V sredini Pavla Kristanc.

Figure 17. V sredini Pavla Kristanc.

[Page 141]

Desno Ivanka Kruลกiฤ, v ozadju Tristach

Figure 18. Desno Ivanka Kruลกiฤ, v ozadju Tristach
Levo Ivanka Kruลกiฤ, desno Fanika ล ebenik. Stoji fotograf Franc ล etina. Zadaj so dobro vidne barake ลกt. 30, 31 in 32

Figure 19. Levo Ivanka Kruลกiฤ, desno Fanika ล ebenik. Stoji fotograf Franc ล etina. Zadaj so dobro vidne barake ลกt. 30, 31 in 32
Zadaj je dobro vidna baraka ลกt. 30.

Figure 20. Zadaj je dobro vidna baraka ลกt. 30.

[Page 142]

Levo Ivanka Kruลกiฤ.

Figure 21. Levo Ivanka Kruลกiฤ.
Ani Petek - Koroลกฤeva iz Rafolฤ, sestra duhovnika lazarista Janeza Petka.

Figure 22. Ani Petek – Koroลกฤeva iz Rafolฤ, sestra duhovnika lazarista Janeza Petka.

[Page 143]

Leva Ani Petek, poroฤila se je s Petrom Krajnikom.

Figure 23. Leva Ani Petek, poroฤila se je s Petrom Krajnikom.
Obleke so bile narejene ลพe v taboriลกฤni ลกivalnici.

Figure 24. Obleke so bile narejene ลพe v taboriลกฤni ลกivalnici.
Levo Ani Petek, desno Albina Kozina.

Figure 25. Levo Ani Petek, desno Albina Kozina.

[Page 144]

Kljub teลพkemu ฤasu so dekleta vedrih obrazov.

Figure 26. Kljub teลพkemu ฤasu so dekleta vedrih obrazov.
Nazaj v taboriลกฤe ฤez takrat ลกe stojeฤi most.

Figure 27. Nazaj v taboriลกฤe ฤez takrat ลกe stojeฤi most.
Avtor fotografij Franc ล etina.

Figure 28. Avtor fotografij Franc ล etina.

Slovaลกka โ€“ Slovenska politiฤna sestra pod Tatrami

Slovaลกka zlepa ni bi โ€ฆ

Slovaลกka zlepa ni bila deleลพna toliko pozornosti kot v zadnjih tednih. Rek, da slabe reklame ni, se je potrdil v vsem sijaju. Skoraj bi si upal staviti, da je marsikateri bruseljski, pariลกki ali celo berlinski birokrat v sluลพbah, odgovornih za zunanje zadeve, za Slovaลกko sliลกal prviฤ v vseh tridesetih letih njenega obstoja. Ravno tako je zelo verjetno, da je kdo ob prvem ลกoku namesto v Bratislavo poklical v Ljubljano in tam zaskrbljeno povpraลกal, ali so res priลกli na oblast zakrknjeni putinoljubci.

Kdo bi razumel zahodnjake

V nadaljevanju tega prispevka se veฤinoma ne bom ukvarjal z absurdnostjo in dvoliฤnostjo nenadnega zanimanja za srednjeevropsko drลพavo v senci Tater. Ta dvoliฤnost se v vsem sijaju kaลพe ลพe ob dejstvu, da ob po ลกtevilkah veliฤastni zmagi Golobove druลกฤine na lanskih volitvah v Sloveniji noben zahodnoevropski medij niti noben zahodnoevropski voditelj nista govorila, da se k drลพavnemu koritu ugledne ฤlanice Evropske unije vraฤajo prepriฤani obฤudovalci Rusije in njenega trenutnega reลพima. Saj po svoje je res sreฤa, da je strategija novih obrazov, ki jo je tukajลกnja partija gojila in razvijala ลพe v sedemdesetih, ko se je po partijski lestvici vzpel Milan Kuฤan, v dolgih desetletjih uporabe poskrbela, da ni nikogar od naลกih postkomunistiฤnih voditeljev (veฤ) toliko v hlaฤah, da bi na evropskem parketu povedal, kaj si zares misli. Zato v primerjavi z njimi celo v bistvu smeลกna aparatฤikovska figura Slovaka Roberta Fica zna delovati vizionarsko. Ker si upa vsaj ziniti, da mu je veliki mali Vlado iz Kremlja vzor, ฤeprav je drugaฤe zunanjepolitiฤno precej nebogljen, saj ga zanima zgolj njegov slovaลกki fevd. V tem se povsem ujema s svojimi slovenskimi kolegi.

Za obrambo lastnega fevda so bili ti v nasprotju z vsemi svojimi instinkti pripravljeni celo poลพreti grenko pilulo vฤlanitve v Evropsko unijo in Nato. Imeli so prav. S tem so si za dolga desetletja kupili mir v Bruslju in Washingtonu in na veliko razoฤaranje ter nejevero tistih, ki smo z โ€ševropsko perspektivoโ€˜ Slovenije nekdaj mislili vsaj malo zares, evropske ustanove ลกe pred dvema letoma uspeลกno uporabili za strumno obrambo svojih monopolov. Kajpak kot nosilci bakle naprednosti v naลกi zaostali podalpski deลพeli.

Obฤasno zunanjepolitiฤna strahopetnost sicer povzroฤa teลพave z โ€žbazoโ€œ. Ta namreฤ vidi v Vladimirju Putinu odreลกenika, ki verjetno ne bo obnovil samo Sovjetske zveze, ampak za nameฤek ลกe Jugoslavijo. In tistega, ฤesar ji ne morejo dati nakljuฤni nosilci najviลกjih funkcij, v kakลกnem pismu bralcev ali javni izjavi potem povedo ljudje z resniฤno avtoriteto. Vฤasih se podzavest preveฤ oglasi in postane ลพelja, da bi ruski tanki konฤno ลพe naredili red v Ukrajini in potem morda napredovali vse do dekadentnega Washingtona, pravega izvora vsega svetovnega zla, malce preveฤ oฤitna celo za nekdanjega voditelja drลพave, ฤlanice Nata. Ampak v glavnem se znajo brzdati in prepuลกฤajo najradikalnejลกe ideje mladcem ali mladenkam, za katere so tako nesebiฤni komunisti kot njihovi imperialistiฤni nasprotniki zgolj ลกe prikazni iz (zdaj v glavnem z zahoda) uvoลพenih knjig, zato jih lahko po miselni ลกahovnici poljubno prestavljajo bolj ali manj brez ลกkode ali slabe vesti. Drลพava Slovenija pa nima niฤ s tem, njeni voditelji so pridni in pohlevni โ€“ ker jih zanima samo mir pred nadleลพnimi zunanjimi pogledi doma. Zadnje ฤase se sicer zdi, da se takih pogledov pravzaprav ni treba bati.

Z Robertom Ficom in njegovo Smerjo, kot reฤeno, ni bistveno drugaฤe. Razlika je zgolj v tem, da je moลพakar malenkost bolj samonikel, kot so bili Jankoviฤ‡, Cerar, Bratuลกkova, ล arec, Golob in podobni liki, in si po zdaj ลพe veฤ

Robert Fico, slovaลกki premier v letih 2006 do 2010, 2012 do 2018 in od 2023

Figure 1. Robert Fico, slovaลกki premier v letih 2006 do 2010, 2012 do 2018 in od 2023 (Wikimedia Commons)

kot dvanajstih letih obvladovanja Slovaลกke upa poleg skrbi za to, da je doma โ€žvse v reduโ€œ, izraziti ลกe kakลกno zunanjepolitiฤno preferenco.

Iskanje nadomestne slave

V bistvu me je s tem predolgim uvodom ลพe zaneslo. Vpraลกanje odnosa zahodne Evrope do njenega vzhoda je tako zapleteno, da bi mu lahko, celo moral posvetiti veฤ ฤlankov. A tokrat sem se namenil govoriti o Slovaลกki. Ta drลพava pa je s Ficovo nedavno zmago vred kronski dokaz za tisto, kar Zaveza (drznem si reฤi, da veฤinoma neuspeลกno) tukajลกnjemu obฤestvu oznanja ลพe od vsega zaฤetka. Politiฤne procese je kratkovidno razlagati zgolj na podlagi vฤerajลกnjega tvita kakega politika. Kot v slovenskem je namreฤ tudi v slovaลกkem primeru pomemben vir danaลกnjih negotovosti treba iskati v dejstvu, da je izroฤilo (realne) drลพav nosti ลกibko oziroma se je izoblikovalo sorazmerno pozno. Vsaj v primerjavi s tistim tako imenovanih โ€žzgodovinskih narodovโ€œ. Naj takoj podฤrtam, da osebno v okoliลกฤini sami ne vidim pomembne cokle. V slovenski politiฤni zgodovini je avstrijska ustavna doba zagotovila ฤisto solidno kulturno in politiฤno infrastrukturo, na katero se je lahko pozneje naslonila samostojna drลพava. Vendar je v Evropi paฤ tako, da imajo srednjeveลกke tvorbe velik prestiลพ in teลพo.

Slovaki so sicer v poudarjanju svojega srednjeveลกkega izvora v povpreฤju vztrajnejลกi kot Slovenci. Pribina iz 9. stoletja, ki smo si ga malo prisvojili tudi pri nas, je v zgodovinski spomin zapisan trdneje kot Borut, Gorazd in Hotimir. Ena osrednjih bratislavskih avenij ne nosi imena po njem nakljuฤno. S Pribinovo kariero je povezana izjemna vloga, ki jo na Slovaลกkem pripisujejo solunskima bratoma Cirilu in Metodu. ลฝe na Slovenskem jima v lastnem katoliลกkem in navsezadnje vendarle latinskem imaginariju odmerjamo silno veliko prostora (kar je vodilo in obฤasno ลกe vodi do razvijanja preteลพno nezgodovinskih nostalgij po โ€žalternativniโ€œ ali โ€žboljลกiโ€œ verski preteklosti). Na Slovaลกkem je ta trend ลกe bistveno potenciran. Med vsemi slovanskimi katoliฤani so slovaลกki nedvomno najbolj cirilmetodovski.

Vendar sledi potem z madลพarskimi drลพavnimi tvorbami povezani mrk, ko Slovaลกke kot samostojne politiฤne enote preprosto ni na zemljevidu vse do praga sodobnosti. Spet so Slovaki sicer drznejลกi in manj zadrลพani pri pripisovanju slovaลกke istovetnosti v madลพarski drลพavni okvir integriranemu plemstvu s slovaลกkega ozemlja, s ฤimer imamo Slovenci notoriฤne teลพave. Bavarskega plemiฤa, katerega predniki so se v danaลกnjem slovenskem prostoru naselili v 12. stoletju, ลกe vedno najraje obsodimo, da je okorel ล vab in niฤ drugega. ลฝivljenje pod krono svetega ล tefana je po eni strani priskrbelo Slovakom glavno loฤnico s ฤŒehi, od katerih so se jezikovno obฤasno

Bazilika sv. Jakoba v Levoฤi je ena najbolj znanih cerkva na Slovaลกkem z menda najviลกjim lesenim oltarjem na svetu

Figure 2. Bazilika sv. Jakoba v Levoฤi je ena najbolj znanih cerkva na Slovaลกkem z menda najviลกjim lesenim oltarjem na svetu (Wikimedia Commons).

loฤevali precej negotovo, a po drugi strani je represivna politika madลพarskih elit do nemadลพarskih jezikovnih skupin od leta 1848 naprej zasluลพna za to, da je slovaลกka kultura le steลพka prihajala do ลพe omenjene infrastrukture, ki so jo Slovenci v avstrijskem okviru skoraj v vseh pokrajinah razvili do zavidljive mere, ฤeprav je slovaลกka kulturna metropola Turฤiansky Svรคtรฝ Martin obฤasno sluลพila za navdih.

Uporabni nacionalize

m

Skromno izroฤilo drลพavnosti je pravzaprav v obeh primerih pripeljalo do enakih nasledkov. Poudarjen slovaลกki nacionalizem z izrazito protimadลพarsko noto je eden izmed njih. Drugi je nagnjenost k iskanju vsaj napol legendar nih temeljev lastnega zgodovinskega poloลพaja, ki naj nadomestijo premalo impozantne obstojeฤe. Druga toฤka je na Slovenskem vsekakor bolj vidna. Za marsikaterega Slovenca ni v zgodovinskem spominu med Veneti in partizani niฤesar, s ฤimer je po vojni vladajoฤemu komunistiฤnemu reลพimu uspelo hkrati izjemno kolonizirati skupnostni spomin in z umestitvijo mitoloลกke preteklosti na mesto otipljive nevtralizirati โ€žnevarnoโ€œ konkurenco. Hkrati se nekako zdi, da goreฤi slovaลกki nacionalizem nima slovenske ustreznice. Toda videz lahko vara. Razmerje povojnih gospodarjev slovenske domovine do (potencialnega) slovenskega nacionalizma je namreฤ veฤplastno. Do njega so bili iz dveh pomembnih razlogov skeptiฤni. Prvi je bil v zadnjem prispevku razdelani, da s slovensko narodno skupnostjo niso delili niti ne delijo veฤine njenih podlag in da jim je slovenska deลพela padla v naroฤje kot (nepriฤakovani?) fevd. Drugi je, da je bila zanje idealna tvorba glavnino ฤasa socialistiฤna Jugoslavija, za katero je bila ali bi lahko bila pretirana slovenska narodna zavest velika cokla. Soฤasno pa je nacionalizem kljub vsemu koristen, celo neizogiben. Kar je bilo pristne podlage odpora proti okupatorju med drugo svetovno vojno, iz katerega gospodarji domovine izpeljujejo vso svojo legitimnost, je tekel zgolj na pogon slovenskega nacionalizma, ki se je opiral na narodnoprebudno izroฤilo 19. stoletja. In ko je bilo treba, ga je povojni reลพim tudi neusmiljeno mobiliziral. Povsod navzoฤi koncept โ€žnarodnega izdajalcaโ€œ, ki naj bi upraviฤil praktiฤno vse krvave rabote, je smiseln le v kontekstu skrajno nacionalistiฤnega razumevanja slovenstva. Danes se seveda marsikdo, ki bi rad veljal za leviฤarja po merilih belega sveta (ups, bo treba najti manj zaznamovan izraz), znajde v hudi zadregi, ko ga opozoriลก, da je malo prepriฤljivo po eni strani rohneti zoper โ€žnarodne izdajalceโ€œ, po drugi strani pa zatrjevati, da nima pojem naroda dandanaลกnji nobenega pomena in da gre v najboljลกem primeru za ลกe vฤeraj neobstojeฤo โ€žnamiลกljeno skupnostโ€œ.

Kako je namreฤ mogoฤa narodna izdaja brez naroda? ล e usodnejลกi uspeh so slovenski komunisti in njihovi postkomunistiฤni dediฤi dosegli, ko so veฤino nacionalistiฤne energije, ki je ni bilo mogoฤe uporabiti proti avtohtoni domaฤi manjลกini kot na Slovaลกkem, speljali na gospodarsko polje. Radikalni ekonomski nacionalizem je ena redkih stvari, ki Slovence druลพi prek obiฤajnih kulturno-politiฤnih meja. Strah, da se bo โ€žNemecโ€œ, โ€žลฝidโ€œ, โ€žLahโ€œ, โ€žHrvatโ€œ ali preprosto โ€žtujecโ€ polastil paradnih in manj paradnih konj slovenskega gospodarstva, jih kaj kmalu zapelje do blaznosti. Zgodbo o Interbrewju z zaฤetka 21. stoletja smo seveda ลพe pozabili. Tedaj smo geslo, da slovenskega piva ลพe ne damo Belgijcem (ki niti niso kakลกni ste reotipni sovraลพniki Slovencev), enakomerno posluลกali iz sicerลกnjih desnih in sicerลกnjih levih grl. Mogoฤe bi bil ta ลพar za blagor oฤetnjave celo simpatiฤen, ฤe ne bi ravno sploลกno razลกirjeni ekonomski nacionalizem, med klasike katerega ob Milanu Kuฤanu sodi vsaj ลกe pokojni Joลพe Mencinger, ogromno prispeval k ohranitvi monopolov na oblast abonirane politiฤne opcije pri nas, saj so Slovenci po veฤini razvili povsem nekritiฤen odnos do โ€ždomaฤihโ€œ lastnikov โ€žnaลกihโ€œ podjetij. Niฤ ฤudnega, ฤe sta vsaj dva med njimi v nasprotju z vsemi obiฤajnimi zakonitostmi obveljala za vrhunska menedลพerja in povedla svoji (ลกele tik pred volitvami ustanovljeni) stranki do bleลกฤeฤih zmag na volitvah, drugi celo do rekordne.

Pionir Vladimir Meฤiar

Na Slovaลกkem je, kakor nakazano, moลพno igrati na manj sofisticirano protimadลพarsko karto. Strah pred madลพarsko manjลกino je v kombinaciji z negativnimi zgodovinskimi izkuลกnjami iz ฤasov madลพarske prevlade eden stebrov posebnosti Slovaลกke v srednji in vzhodni Evropi. Na tej kombinaciji je jahal ลพe Ficov politiฤni predhodnik Vladimir Meฤiar. Iz nekdanjega borca za demokratizacijo se je hitro po nastanku slovaลกke drลพave leta 1993 prelevil v znaฤilnega populista z levim predznakom, ki je brez teลพav poroฤal o zavzemanju za ฤim manjลกe spremembe v odnosu do komunistiฤne preteklosti, izrazitem slovaลกkem nacionalizmu in moฤni vlogi drลพave. Enako kot slovenski kolegi je sicer na papirju stavil na evropsko prihodnost, saj v devetdesetih letih prave alternative niti ni bilo, toda poglavitne korake proti Natu in Evropski uniji so nato naredili njegovi politiฤni nasprotniki.

Robert Fico je Meฤiarjev model ลกe nadgradil in ลพel ลกe veฤje uspehe. Kot nekdanji mladi komunist, ki je nekoฤ izjavil, da je ฤeลกkoslovaลกko ลพametno revolucijo doลพivel kot nadleลพno motnjo v svojem delovnem urniku, se je najprej vkljuฤil v postkomunistiฤno Stranko demokratiฤne levice (slovaลกko ustreznico socialnih demokratov). Ta je leta 1994 in 1998 celo sodelovala z desnosredinskimi strankami v koaliciji proti moฤnemu Meฤiarju. Potem je Fico ustanovil svojo stranko, ki ni nikoli opustila socialdemokratske nalepke. Zahodnoevropskim socialdemokratom povzroฤa njeno ฤlanstvo med evropskimi socialdemokrati in v Socialistiฤni internacionali sicer nekaj sivih las. Obฤasno jo dajo na hladno. A kaj bi tisto, ko je Fico vendarle socialdemokratski paradni konj v srednji in vzhodni Evropi, kjer imajo njegovi tovariลกi praviloma sorazmerno malo uspehov.

Smer je z obljubo, da bo Slovake zaลกฤitila pred Madลพari in da bo ohranjala veliko vlogo matere drลพave, v veliki meri osvojila slovaลกko podeลพelje. Na roko so ji pri tem ลกle izjemne razlike med Bratislavo in morda ลกe Koลกicami in vsemi drugimi deli drลพave. Medtem ko sodi Bratislava z okolico med najperspektivnejลกa okolja v vsej Evropski uniji, so bolj obrobni predeli precej pod njenim povpreฤjem. Ker so zdaj drugi ฤasi kot ob koncu devetdesetih let, ko je bil nazadnje slovaลกki premier ลพe umrli Meฤiar, lahko v Smeri hkrati bolj kaลพejo svojo ljubezen do Putina in Rusije. Naklonjenost slednji je bila tako na ฤŒeลกkem kot Slovaลกkem nekoฤ malone prirojena. Sumim, da je prav zaradi ฤeลกkih navdihovalcev tako moฤno okuลพila tudi Slovence. Vendar so se je ฤŒehi po posegih ruskih bratov pod sovjetsko zastavo vsaj v letih 1948 in 1968 moฤno otresli. Slovaki โ€“ oฤitno โ€“ nekoliko manj. Tudi na ฤŒeลกkem je namreฤ vodilni putinoljubec, ฤetudi nekoliko bolj prikrit od Fica, Slovak Andrej Babiลก. Rusofilija je izvorno sicer v tesni zvezi z iskanjem โ€žsreฤnejลกe preteklostiโ€œ v obnebju cirilmetodovskega (ne latinskega) misijona, drugotno pa s cedenjem slin po preprosti socialistiฤni preteklosti, ki naj bi jo danes uteleลกala sovjetoidna, oligarhov polna Putinova Rusija. Kdor razume, naj dvigne roko (v Sloveniji in na Slovaลกkem).

Laboratorijski desniฤarji

Robert Fico pa je do potankosti izrabil ลกe eno na Slovenskem znano strategijo. Ne le, da si je najveฤ politiฤnega kruha spekel s sorazmerno vulgarnim nacionalizmom. ล e nekoliko bolj nerodni nacionalizem politiฤnih tekmecev in vฤasih sopotnikov pri vladanju je izrabil kot prvovrstno sredstvo za poliranje lastnega slovesa. Slovaลกko nacionalno stranko je vsakokrat, ko je bilo treba, uporabil za koalicijskega partnerja (tudi leta 2023, saj brez nje ne bi mogel sestaviti vlade). A hkrati je njo in ลกe druge โ€žribiฤeโ€œ v bazenu zgodovinsko pogojenega slovaลกkega nacionalizma predstavil kot dokaz lastne zmernosti. ล e veฤ, Smer je znala, ฤeprav je bila v resnici edina nacionalistiฤna stranka z dejansko moฤjo, pripraviti tudi kak shod proti faลกizmu. In ganjeni zahodnjaki so seveda ploskali.

ลฝe ko ni bilo Fica kot pomembnega akterja ลกe nikjer, je strategija โ€žlaboratorijskih desniฤarjevโ€œ cvetela na Slovenskem. Postkomunistiฤni tabor je to vlogo sicer namenil razliฤnim likom od Adolfa ล tormana do Andreja ล iลกka, vendar se daleฤ najuspeลกnejลกi tovrstni projekt imenuje Slovenska nacionalna stranka. Njena prva vloga je bila speljati izrazito protijugoslovanske glasove v ฤasu evforije po osamosvojitvi proฤ od izvorno konservativnih in demokratiฤnih strank. Nato je imel Zmago Jelinฤiฤ v odloฤilnih trenutkih veฤkrat poslanstvo zagotoviti odloฤilne glasove za ohranjanje oblasti postkomunistov. Spomnimo, leta 1996 je bilo moลพno desnosredinsko mandatarstvo prepreฤiti le z njegovo pomoฤjo. Nihฤe na protinacionalistiฤni levici se temu ni ne ฤudil ne uprl. Tretjiฤ je moral Jelinฤiฤ velikokrat povedati, kar so si vladajoฤi zgolj mislili, pa naj je ลกlo za odnos do Katoliลกke cerkve, kjer je bil v drugi polovici devetdesetih glavni juriลกnik, do povojnih pobojev ali pa v novejลกem ฤasu do Putinove Rusije. V Ficovem obnebju je podobno mesto zasedal deลพurni skrajni nacionalist Marian Kotleba. Vsaj v Sloveniji pa so Jelinฤiฤ,

Vladimir Meฤiar, trikratni slovaลกki premier iz devetdesetih 20. stoletja, je bil s svojim levim populizmom nekak predhodnik Roberta Fica

Figure 3. Vladimir Meฤiar, trikratni slovaลกki premier iz devetdesetih 20. stoletja, je bil s svojim levim populizmom nekak predhodnik Roberta Fica (Wikimedia Commons).

ล iลกko in podobni opravljali ลกe eno na moฤ koristno funkcijo. Omogoฤali so kazanje s prstom na politiฤno alternativo, ฤeลก ti so res skrajneลพi, a v resnici so skrajni zgolj zato, ker nismo v kali zatrli โ€œpravihโ€ nacionalistov iz opozicije (v zadnjih dvajsetih letih predvsem Slovenske demokratske stranke, seveda). Politiฤno bliลพino med postkomunistiฤnim taborom in โ€œlaboratorijsko desnicoโ€ matematiฤno najbolje pokaลพe dejstvo, da so v trenutkih, ko je bilo treba, volivci druge kot en moลพ presedlali k prvemu. Slovenske nacionaliste je leta 2011 potopil cunami Zorana Jankoviฤ‡a, Smer pa je na zadnjih volitvah pogoltnila stranko Mariana Kotlebe z njenimi derivati vred.

In vendar Slovaลกka ni Slovenija

A ko smo ลพe pri nacionalistih in laboratorijih, se je treba konฤno dotakniti velikih razlik med Slovenijo in Slovaลกko. Prva je vsekakor pogled veฤinske javnosti na Katoliลกko cerkev. Katoliลกtvo je kljub vzhodnim popadkom pomembna komponenta slovaลกke istovetnosti, ki Slovake razlikuje od sicer prav tako katoliลกkih, a do katoliลกtva izrazito zadrลพanih ฤŒehov. Tako je bilo ลพe v predvojni ฤeลกkoslovaลกki drลพavi. Zato je slovaลกki odnos do tega dela dediลกฤine verjetno bliลพji poljskemu kot slovenskemu. Omenjeno morajo upoลกtevati celo Fico in slovaลกki โ€œlaboratorijski desniฤarjiโ€. Slovaลกki premier v zadnjih letih poudarja, da je ลกel k obhajilu in birmi, njegova stranka pa se kot od nekdaj Slovaลกka nacionalna stranka podobno kot vzornik Putin prodaja za zagovornico in poroka ohranjanja tradicionalnih krลกฤanskih vrednot. Ficov kandidat za predsednika republike in sedanji podpredsednik Evropske komisije Maroลก ล efฤoviฤ je pred zadnjimi predsedniลกkimi volitvami nasprotoval homoseksualnim porokam, medtem

Spomenik kneza Pribine v Nitri

Figure 4. Spomenik kneza Pribine v Nitri (Wikimedia Commons)

ko jih je skupna kandidatka slovaลกke desne sredine Zuzana ฤŒaputova (sedanja predsednica) zagovarjala.

Omenjeno je mogoฤe vsaj deloma pojasniti z drugaฤno zemljepisno razporeditvijo volilnih vzorcev kot v Sloveniji. Kot ลพe izpostavljeno, ima Ficova stranka trdnjave na slovaลกkem podeลพelju, predvsem v etniฤno homogenih okroลพjih (Madลพari namreฤ volijo svoje stranke ali slovaลกko desno sredino). Bratislava je izrazita trdnjava desne sredine po slovaลกkih standardih (enako velja za Prago na ฤŒeลกkem). Ljubljana je po drugi strani zaradi izrazite koncentracije nekdanje nomenklature in birokratskega apa rata v popolni domeni slovenske razliฤice (postkomunistiฤne) levice. Najbrลพ gre razloge za razliko iskati tudi v tem, da na ฤŒeลกkem in Slovaลกkem med drugo svetovno vojno in po njej ni priลกlo do mnoลพiฤnega pobijanja ali izgona druลพbene elite (ฤe odmislimo, seveda, najprej Jude in po vojni ลกe znatno nemลกko manjลกino).

Konฤno ima Slovaลกka bistveno prednost. Res je v primerjavi z levimi populisti in nacionalisti Meฤiarjevega in Ficovega kova desna sredina, ki je izลกla iz za prelom s komunizmom bolj navduลกenih politiฤnih skupin, v strukturnem zaostanku in sorazmerno teลพko prihaja do politiฤne veฤine, enako kot v Sloveniji. Edino povsem prepriฤljivo zmago je dosegla na volitvah leta 2020, ko se je moral Fico po javnem revoltu zaradi umora novinarja Jana Kuciaka in njegove zaroฤenke zaฤasno umakniti v ozadje in je vlado vodil Peter Pellegrini. (Ta se je pozneje od Smeri odcepil, a je zdaj znova v ลกpanoviji z njo.) Teลพko premostljivo je tudi nasprotje med njenimi liberalnejลกimi in konservativnimi komponentami. Zadnji dve vladi tega bloka je โ€žuspeลกnoโ€œ zminirala vsaj prvotno libertarna stranka Svoboda in solidarnost Richarda Sulika. Vendar je drugaฤe kot v Sloveniji desni sredini uspelo imeti vodilno vlogo v dveh zaporednih vladah krลกฤanskodemokratskega premierja Mikulaลกa Dzurinde med letoma 1998 in 2006. To na videz preprosto dejstvo je bilo zasluลพno, da je Slovaลกka politiฤno in gospodarsko v marsiฤem precej bolj zdravo okolje kot Slovenija, ฤesar niti Ficova poznejลกa vladavina z absolutno veฤino ni mogla skvariti. Zdaj je sicer dobil krila in zelo verjetno je, da bo skuลกal doseฤi maลกฤevanje nad vsemi, ki so ga leta 2018 prisilili k zaฤasnemu sestopu z oblasti. Vendar se bo sooฤal z bistveno veฤjimi omejitvami kot njegov na novo odkriti vzornik Viktor Orban (ki je s podporo Ficu po vsej verjetnosti vsaj sprva presenetil celo madลพarsko manjลกino na Slovaลกkem) na eni in kot slovenski umetniki obvladovanja druลพbe, s katero ne delijo osnovnih temeljev istovetnosti, na drugi strani.